Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da v tem nepravdnem postopku pravno podlago za izdajo začasne odredbe predstavljajo določbe ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni - v izpodbijani I., II. in III. točki izreka tako, da se ugovor zavrne, - v izpodbijani IV. in V. točki izreka pa tako, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 820,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila, predlagateljica pa krije sama svoje stroške ugovora.

II. Predlagateljica mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 853,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila, predlagateljica pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zoper sklep o začasni odredbi z dne 6. 6. 2022 (I. točka izreka), sklep z dne 6. 6. 2022 razveljavilo (II. točka izreka) in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi: ″1. Predlagateljici A. A. se prepoveduje razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom za pridobitev lastninske pravice, ki se v zemljiški knjigi na dan 31. 5. 2022 vodi pod Dn X/2022 pri nepremičnini parc. št. 745/3 k. o. X. in osnovnem pravnem položaju z ID Y. na njeno ime v deležu 1/2 celote. 2. Predlagateljici A. A. se prepoveduje naložitev notarju, da v njenem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi na dan 31. 5. 2022 vodi pod Dn X/2022, pri nepremičnini parc. št. 745/3 k. o. X. in osnovnem pravnem položaju z ID Y. na njeno ime v deležu 1/2 celote. 3. Notarju B. B. se kot skrbniškemu notarju, prepove izvršitev naloga predlagateljice A. A. ali novega upravičenca, na katerega je slednja prenesla zaznamovani vrstni red, da vloži predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi na dan 31. 5. 2022 vodi pod Dn X/2022, pri nepremičnini parc. št. 745/3 k. o. X. in osnovnem pravnem položaju z ID Y. na ime predlagateljice v deležu 1/2 celote. 4. Za primer kršitve gornjih prepovedi iz te začasne odredbe sodišče določi denarno kazen v višini 10.000,00 EUR. 5. Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve sodišča v tej nepravdni zadevi. 6. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. 7. Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti vse stroške povezane z izdajo začasne odredbe, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka določenega za prostovoljno plačilo dalje do plačila, pod izvršbo“ (III. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici 776,64 EUR stroškov zavarovanja v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa (IV. točka izreka) in da nasprotni udeleženec nosi svoje stroške postopka zavarovanja (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec po pooblaščencu pravočasno pritožil in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki ga je v tem postopku uporabiti na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)1 v zvezi s 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v obeh primerih pa predlagateljici naloži povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca.

Izpostavlja, da sodišče navedb iz odgovora na ugovor ni obravnavalo in nanje ni odgovorilo, s čimer je zagrešilo bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, poseženo pa je bilo tudi v pravico nasprotnega udeleženca iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Sodišče kot pogoj za izdajo začasne odredbe navaja nastanek nenadomestljive škode, v nadaljevanju pa navaja težko nadomestljivo škodo. Sodišče je začasno odredbo pravilno izdalo ob zaključku, da je nasprotni udeleženec izkazal, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, v izpodbijanem sklepu pa je pogoje zmotno presojalo zgolj po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Nasprotni udeleženec povzema odločbe VSL IV I Ip 1478/2021, VSL II Cp 3111/2013, VSL I Cp 1110/2016, VSL I Cp 1979/2020, VSL I Cp 1768/2017 in izpostavlja, da iz vseh izhaja, da je sodišče v primerljivih primerih začasno odredbo obravnavalo kot tipično zavarovalno začasno odredbo in pogoje za njeno izdajo presojalo po celotnem drugem odstavku 272. člena ZIZ. Zavarovalna začasna odredba varuje nepremičnino kot del skupnega premoženja in s tem samo možnost končne izvršitve delitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Brez izdaje začasne odredbe izvršitev pravice iz naslova delitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku sploh ne bi bila več možna, ker ga ne bi bilo, zato ga je potrebno zavarovati z zavarovalno začasno odredbo. Odločba Ustavnega sodišča Up 275/1997 z dne 16. 7. 1998 se nanaša na začasne odredbe, ko se dolžniku naloži neko ravnanje ali opustitev, ki se sicer zahteva s tožbenim zahtevkom, v konkretnem primeru pa se zgolj varuje možnost izvršitve pravice nasprotnega udeleženca iz naslova delitve skupnega premoženja. Tudi ne drži, da ni izkazal pogoja težko nadomestljive škode. V kolikor bi predlagateljica odtujila njen delež na skupnem premoženju Romski skupnosti ali drugi osebi bi nasprotnemu udeležencu nastala nenadomestljiva škoda ali vsaj težko nadomestljiva škoda. Skupnega premoženja v tem delu sploh ne bi bilo več oziroma bi prenehalo in ga med njima ne bi bilo moč več deliti, stvari v celoti pa iz celotnega fonda ne dodeliti v last nasprotnemu udeležencu. Nasprotni udeleženec bi do te pravice lahko prišel le izjemoma, z velikimi težavami in dolgotrajnimi in izredno dragimi sodnimi postopki, najverjetneje pa nikoli. Nasprotni udeleženec bi sicer imel možnost takšen pravni posel izpodbijati, ker bi šlo za nedovoljeno razpolaganje s skupnim premoženjem enega zakonca brez soglasja drugega zakonca (npr. sodba VSM I Cp 867/2021, sodba in sklep VSL II Cp 1869/2020, sodba VSM I Cp 961/2018), vendar pa bi bil neuspešen zoper vsakega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice, zato bi bila takšna pravica nasprotnega udeleženca na tem skupnem premoženju v smislu možnosti delitve izgubljena. Tudi, če bi sodišče prve stopnje v vmesnem času opravilo z zakonom predvideno zaznambo postopka delitve skupnega premoženja, kar bi lahko bilo zgolj z učinkom kasnejšim od zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, bi učinek te zaznambe lahko bil zgolj v tem, da bi nasprotni udeleženec lažje zatrjeval nedobrovernost pridobitelja in posel izpodbijal, vendar pa to še vedno pomeni, da bi se moral izpostaviti dragim in dolgotrajnim sodnim postopkom z negotovim izidom, kar pa skladno s sodno prakso (npr. sklep VSL I Cp 1110/2016) pomeni, da bi bila uveljavitev njegove terjatve precej oziroma bistveno otežena, kar hkrati izkazuje tudi nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče je ugovoru ugodilo kljub temu, da je bil ta neobrazložen, na kar je nasprotni udeleženec opozoril v odgovoru na ugovor. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam kot neutemeljenim. Meni, da pritožba ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje ugovoru predlagateljice ugodilo, sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Presodilo je, da je nasprotni udeleženec izkazal za verjetno obstoj nedenarne terjatve in ugovor v tem delu štelo za neutemeljen, za utemeljen pa je štelo ugovor, da nasprotni udeleženec ni verjetno izkazal kumulativno zahtevanega pogoja, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.

6. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ).

7. Sprva je pojasniti, da so neutemeljeni pritožbeni očitki o zagrešeni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Navedena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v tistih redkih primerih, ko sodne odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj vsebuje zadostne razloge, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku, zato je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti. Tudi ni podana pritožbeno očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb iz odgovora na ugovor. Sodišče prve stopnje je navedbe upnika iz odgovora na ugovor v izpodbijanem sklepu v celoti povzelo in se do njih v bistvenem tudi opredelilo. Po obrazloženem tako tudi ni podana očitana kršitev pravic iz 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS.

8. V obravnavani zadevi je po predlogu predlagateljice v teku postopek za delitev skupnega premoženja, katerega del glede na trditveno podlago obeh udeležencev predstavlja nepremičnina parc. št. 745/3, k.o. X., ki je v zemljiški knjigi vpisana na oba udeleženca po enakih (½) deležih. Nasprotni udeleženec je tekom postopka vložil predlog za začasno odredbo in trdil, da predlagateljica namerava ½ delež nepremičnine odtujiti tretji osebi in da je v zemljiški knjigi pri njenem deležu že predlagala vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice.2

9. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da v tem nepravdnem postopku pravno podlago za izdajo začasne odredbe predstavljajo določbe ZIZ. ZNP-1 sicer res posebej predpisuje in ureja začasno odredbo v postopku za ureditev razmerij med solastniki,3 med tem ko za postopek za delitev skupnega premoženja posebne ureditve začasnih odredb v ZNP-1 ni, zato se v tem postopku pogoji za izdajo začasne odredbe presojajo skladno z ZIZ.4 Pritrditi je tudi stališču sodišča prve stopnje, da predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, temveč ureditev in oblikovanje določenih razmerij, zaradi česar je v nepravdnih postopkih možno izdati t.i. regulacijske začasne odredbe,5 katerih namen je v varstvu obstoječega stanja do zaključka postopka, ker sodno varstvo sicer svojega namena, kot je poudarilo Ustavno sodišče v odločbi URS Up 275/97, ne bi več moglo doseči, če osebi že tekom postopka nastane težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo. Zahteva se torej izkazanost pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ in po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zato ni slediti pritožbi, da je potrebno pogoje za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru presojati po celotnem drugem odstavku 272. člena ZIZ, ker da gre za t.i. zavarovalno začasno odredbo, ob tem pa je zgolj še dodati, da v pritožbi povzete odločbe iz sodne prakse ne obravnavajo začasne odredbe izdane v nepravdnem postopku, zato z obravnavano zadevo niso primerljive.

10. Nasprotni udeleženec pa sodišču prve stopnje utemeljeno pritožbeno očita zmotnost zaključka, da ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode, zaradi česar je posledično ugovoru predlagateljice ugodilo. Že ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je začasna odredba potrebna, da se nasprotnemu udeležencu v postopku delitve skupnega premoženja zavaruje možnost dodelitve sporne nepremičnine.6 V izpodbijanem sklepu pa je izpostavilo, da bi imel nasprotni udeleženec v primeru razpolaganja predlagateljice s skupnim premoženjem pravni posel možnost izpodbijati, ob tem pa še navedlo, da težko nadomestljive škode ne predstavljajo v zvezi s tem povezani dragi in dolgotrajni sodni postopki z negotovim izidom. Pritrditi je pritožbi, da ravno slednje izkazuje konkretno nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, saj bi bilo nasprotnemu udeležencu v primeru predlagateljičinega razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom onemogočeno, da se mu iz skupnega premoženja dodeli sporna nepremičnina in s tem delitev celotnega skupnega premoženja, kar je nasprotni udeleženec zatrjeval tako v predlogu za začasno odredbo kot tudi v odgovoru na ugovor.7 Zato ni pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da tega zahtevanega pogoja ni izkazal. 11. Glede izkazanosti predpostavke za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja nedenarne terjatve), je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec za verjetno izkazal obstoj pravice do delitve skupnega premoženja v tem postopku. Kot je ob tem pravilno še pojasnilo, je obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ v postopku za delitev skupnega premoženja izkazan že s tem, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje udeležencev tega postopka, kar po ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja tako iz predloga predlagateljice za delitev skupnega premoženja kot tudi iz ostalih vlog in izjav obeh udeležencev v postopku.8

12. Po povedanem pritožba pravilno izpostavlja, da ugovor predlagateljice ni utemeljen, saj so v konkretnem primeru izkazani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, da se predlagateljici prepreči vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na tretjo osebo, za dosego tega namena pa sme sodišče skladno s prvim odstavkom 273. člena ZIZ izdati vsako začasno odredbo.9

13. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I., II. in III. izreka spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ). Posledično je spremenilo odločitev o stroških ugovornega postopka v IV. in V. točki izreka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

14. Ker je sodišče druge stopnje odločitev o ugovoru spremenilo, je moralo posledično spremeniti tudi stroškovno odločitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 42. členom ZNP-1). Predlagateljica z ugovorom ni uspela, zato so v zvezi z ugovornim postopkom nastali stroški bili nasprotnemu udeležencu neutemeljeno povzročeni (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je nasprotnemu udeležencu priznalo nagrado za odgovor na ugovor z dne 7. 7. 2022 v višini 1100 točk po 7. točki tar. št. 31 OT, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, kar znaša 21 točk, 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 147,97 EUR, kar vse skupaj znaša 820,57 EUR. Predlagateljica mora v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu 820,57 EUR stroškov ugovornega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Predlagateljica krije sama svoje stroške priglašene v ugovoru, ker ji ti niso bili neutemeljeno povzročeni glede na njen neuspeh z ugovorom (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

15. Nasprotni udeleženec je s pritožbo v celoti uspel, zato mu mora pritožbene stroške predlagateljica v celoti povrniti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je nasprotnemu udeležencu priznalo nagrado za pritožbo v višini 1100 točk po 7. točki tar. št. 31 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 21 točk, 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 147,97 EUR, kar skupaj s plačano sodno takso v znesku 33,00 EUR znaša 853,57 EUR. Predlagateljica mora v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu 853,57 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila. Predlagateljica pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ji nasprotni udeleženec teh stroškov ni neutemeljeno povzročil glede na to, da je s pritožbo v celoti uspel (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje s sklepom N 16/2018 z dne 13. 5. 2021 meritorno odločilo o predlogu za delitev skupnega premoženja, po pritožbi predlagateljice zoper ta sklep pa je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. Po prehodni določbi drugega odstavka 216. člena ZNP-1 (Uradni list RS, št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019) se v primeru razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, postopek nadaljuje po ZNP-1. 2 Predlog se v zemljiškoknjižnem postopku vodi pod opr. št. Dn 114242/2022, primerjaj tudi 70. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki ureja razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom, pridobljenim na podlagi vpisa zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. 3 Primerjaj 151. člen ZNP-1. 4 Skladno z 267. členom ZIZ je določeno, da je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. 5 Takšno je tudi stališče večinske sodne prakse primerjaj npr. sklepe VSL I Cp 852/2013, II Cp 142/2018, I Cp 123/2019, II Cp 1585/2014, I Cp 746/2012, I Cp 2122/2010, sklep VSC 640/2007, tako tudi mag. Miha Šipec in drugi v Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana, 2001, stran 183, in Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana, 2015, stran 33. 6 Pri delitvi skupnega premoženja gre za dodelitev posameznih stvari iz skupnega premoženja udeležencev skupnosti. V določbi 162. člena ZNP-1 je določeno, da v postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči kateremu od udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje glede na potrebe udeležencev in njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali namena posameznih stvari. 7 Glej povzetek navedb odgovora na ugovor na strani 9, 12 in 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Te je konkretneje navedlo v sklepu o začasni odredbi z dne 6. 6. 2022. 9 Primerjaj sklep VSL I Cp 192/2016, glej tudi Gregor Verbajs; Preprečitev vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu z začasno odredbo, Notarski vestnik, leto XIV, številka 15, oktober 2022, stran 52 do 59.