Jedro

Niti nezadovoljstvo tožencev z vodenjem glavne obravnave niti iz tega izvirajoče posplošene navedbe o povezanosti med tožnikom in sodniki, ki so doslej odločali v zadevah, v katerih toženca nastopata kot stranki, ne morejo biti razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

2. Tožnik je po prekinitvi zapuščinskega postopka pri Okrajnem sodišču v Celju vložil tožbo zoper sodediče za ugotovitev vrednosti darila, za ugotovitev obsega zapuščine in za plačilo 1.938,15 EUR. Potem ko sta bili zahtevi prvotoženca in drugotoženca za izločitev sodnice, vloženi med obravnavanjem zadeve, zavrnjeni, je najprej prvotoženec, nato pa še drugotoženec predlagal, naj Vrhovno sodišče za njihove postopke na sodiščih izloči vsa sodišča s celjskega in šmarskega okoliša. Prvotoženec je navedel, da je po več obravnavah prišlo do razhajanj med tožnikom na eni ter njim in drugotožencem na drugi strani, to pa iz razloga, ker na celjskem sodišču nimajo posluha za njune pripombe proti tožniku, ker ima tožnik na tem sodišču privilegije, ker je bil tam dolga leta porotnik, ker je njegova uslužbenka pri sodišču in ker je na tem sodišču zaposlena kot sodnica tudi tožnikova nečakinja. Želi, da se postopek vodi pravično, s sodnico, ki je doslej vodila postopek, pa ni bil zadovoljen, ker ni upoštevala pripomb in ni dovolila navesti prič. Drugotoženec je navedel, da sodišče upošteva vse želje tožnika, pritožb tožencev pa ne, da se vsi dobro poznajo, odklanjajo izločitev in eden drugega zagovarjajo.

2. Predloga nista utemeljena.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", možna tudi, če je podan dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. 4. Niti nezadovoljstvo tožencev z vodenjem glavne obravnave niti iz tega izvirajoče posplošene navedbe o povezanosti med tožnikom in sodniki, ki so doslej odločali v zadevah, v katerih toženca nastopata kot stranki, ne morejo biti razlog za prenos pristojnosti. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih, odpravo morebitnih napak pri vodenju postopka pa lahko stranke uveljavljajo v postopku s pravnimi sredstvi.

5. Po navedenem je Vrhovno sodišče predloga tožencev za prenos pristojnosti zavrnilo.