Jedro

Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.

Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo 983,97 EUR skupaj s pripadki in pravdnimi stroški. Tožniku je posledično naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na zahtevo, da bi moralo sodišče postaviti novega izvedenca. Tožnik je tekom postopka jasno in konkretizirano navedel, v čem se ne strinja z izvedenskim mnenjem. Izvedencu ponovno očita, da ni podal določnega odgovora na vprašanje, ali se je tožnik glede na udarec v glavo sploh zavedal dogajanja okrog sebe in kaj je amnezija, kar je bistveno za to zadevo. Poleg tega se ni izjasnil do samih izvidov oz. medicinske dokumentacije v spisu. Sodišče je s tem, ko je njegov dokazni predlog zavrnilo, zagrešilo kršitev, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe in napačno ugotovilo dejansko stanje. Po stališču pritožbe bi bilo potrebno upoštevati zapisnik o zaslišanju dr. I. (ki je specialist travmatolog in ne splošni zdravnik) pred prekrškovnim organom, iz katerega izhaja, da se tožnik s takšnimi poškodbami pregleda ne spomni. Pritožba povzema izpovedbo policista M., da je bil tožnik v šoku, zato pogovora z njim ni bilo mogoče opraviti, da alkotesta ni bil sposoben opraviti (ne pa da ga je odklonil) ter da je ob obisku policista kar nekaj govoril. Tožnik se torej ne spomni pogovora s policisti ter ali mu je bil odrejen preizkus. Končno se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških, saj iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kaj naj bi predstavljal prisojeni znesek 523,24 EUR. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sodbo bodisi spremeni, tako da bo zahtevku ugodilo, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik po nesreči dne 15.8.2003 odklonil preizkus alkoholiziranosti, zaradi česar se domneva, da je bil alkoholiziran in je tožena stranka v skladu s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje NE-94 (priloga B1) prosta svoje obveznosti. Nadalje je ugotovilo, da vzrok takšnemu ravnanju ni v poškodbah, ki jih je utrpel v nesreči, s čemer bi domnevo lahko izpodbil, zato je zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, do katerih je prišlo na podlagi pravilno izvedenega in ocenjenega dokaznega postopka.

Kdaj je potrebno dokazovanje ponoviti z novim izvedencem, določa 2. odst. 254. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3, ZPP). Sodišče postopa tako, ko je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali v medsebojnem nasprotju, pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje dr. Ž., ki jih je podal v pripravljalni vlogi z dne 22.4.2008 (list. št. 38) in jih sedaj ponavlja tudi v pritožbi, je izvedenec odpravil, ko je bil zaslišan na naroku. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko tožnikovi zahtevi ni sledilo, tako da zatrjevana procesna kršitev ni podana.

Iz pisnega izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve (glej list. št. 30 spodaj in list. št. 44) jasno izhaja, da lažji možganski pretres pri tožniku na njegovo zaznavanje in spomin ni mogel vplivati v takšni meri, da se ne bi zavedal dogajanja okrog sebe. Protispisen je torej očitek pritožbe, da se izvedenec ni izjasnil o posledicah udarca v glavo. Iz mnenja je nadalje razvidno, da je izvedenec upošteval vse predložene zdravniške izvide, pojasnil pa je tudi razhajanje med njegovimi ugotovitvami in ugotovitvami dr. I. ki je tožnika sprejel neposredno po nesreči. Definicije amnezije izvedensko mnenje sicer res ne vsebuje, kar je nadaljnji očitek pritožbe, vendar navedeno za obravnavani spor gotovo ni odločilno dejstvo. Pritožbena graja o nepopolnosti izvedenskega mnenja, ki je očitno neutemeljena, tako ne uspe vzbuditi dvoma v njegovo pravilnost. Glede na dokazano odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, ki temelji na policijskemu zapisniku (priloga v priloženem spisu sodnika za prekrške Prs 1567/2003), bi moral za uspešno uveljavljanje svojega zahtevka tožnik dokazati, da je njegovo ravnanje vzročno povezano s poškodbo. Gornje ugotovitve izvedenca takšnega zaključka gotovo ne omogočajo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zahtevek zavrnilo, materialnopravno pravilna.

Dejstvo, da se tožnik ne spominja odklonitve preizkusa alkoholiziranosti po nesreči, na odločitev ne more vplivati. Pritožbeno vztrajanje pri navedenem tudi sicer ne more biti tožniku v korist. Po ugotovitvah izvedenca se namreč pri takšni poškodbi glave izguba spomina lahko nanaša le na dogodke pred nesrečo, v kolikor pa se ne spomni dogodkov po nesreči, je to kvečjemu posledica vinjenosti (glej izpoved na list. št. 44). Glede na navedeno je tudi brezpredmetno pritožbeno zavzemanje za to, da bi bilo potrebno v večji meri upoštevati izvid dr. I., ki potrjuje izgubo tožnikovega spomina. Glede na to, da ima izvedenec medicinske stroke ustrezno strokovno znanje, zaradi česar ima njegovo mnenje večjo težo, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo slednjemu in ne izpovedi policista M., iz katere izhajajo drugačne ugotovitve o stanju tožnika po nezgodi.

Končno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se stroškovne odločitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Iz zapisnika z zadnjega naroka na list. št. 45 je namreč razvidno, katere priglašene stroške je sodišče priznalo toženi stranki, zato očitana kršitev po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana.

V pritožbi uveljavljene kršitve tako niso podane in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP).