Jedro

Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je njen mož lastnik vrednostnih papirjev, čeprav je njihova vrednost le 3,60 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo navedeno v uvodu te sodbe zavrnila prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožnice), ki jo je za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila tožnica dne 18. 1. 2013 (I. točka izreka odločbe). Z II. točko izreka odločbe pa je tožena stranka odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka premoženjsko stanje tožnice oziroma njene družine ugotavljala v skladu z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tako je na podlagi pisne izjave, ki jo je tožnica podala pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo na predpisanem obrazcu in na podlagi izpisov KDD pridobljenih po uradni dolžnosti ugotovila, da je pri vprašanju ali je družinski član tožničin mož lastnik vrednostnih papirjev obkrožen odgovor „NE“, čeprav iz izpisov KDD z dne 21. 1. 2012 izhaja, da je le-ta lastnik 19 rednih delnic družbe B. Zato tožena stranka ugotavlja, da je tožnica v prošnji navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju družinskega člana. To je po presoji tožene stranke tudi razlog določen v petem odstavku 20. člena ZBPP, zaradi katerega je prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč zavrnila in odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V nadaljevanju ob upoštevanju veljavnih določb ZBPP in sklicevanjem na upravno sodno prakso, tožnici pojasnjuje, da subjektivni odnos prosilca oziroma namen, da bi zamolčal podatke, kakor tudi ne višina zamolčanega dohodka oziroma vrednost zamolčanega premoženja niso pravno pomembne. Zato tudi ni pravno pomembno dejstvo ali zamolčani dohodek oziroma premoženje, vpliva na preseganje v ZBPP določenega finančnega cenzusa ali ne.

Tožnica v tožbi navaja okoliščine zaradi katerih sta z možem pozabila, da je po prodaji certifikatov, možu ostalo še 19 delnic B. Zatrjuje, da ni imela nobenega razloga za zamolčanje teh delnic. Vedela je, da sodišče preverja resničnost podatkov in vedela je tudi, da bi si z zamolčanjem podatkov lahko le škodila. Ker ni ničesar skrivala, skupna vrednost 19-tih moževih delnic pa znaša le 3,6 EUR, je jasno, da ni imela razloga za zamolčanje tega podatka in da ga je nenamenoma le pozabila navesti. V nadaljevanju sodišču predlaga, naj ugotovi njeno nenamerno napako in ji omogoči pridobitev brezplačne pravne pomoči v zadevi preživnine za njeno mlajšo hčerko, na katero čaka že od leta 1999. Toženi stranki očita, da jo o ugotovljeni nepravilnosti ni obvestila, čeprav je razpolagala tudi z njeno telefonsko številko in bi bila zadeva glede delnic tako lahko hitro razjasnjena. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje razloge za izpodbijano odločitev, s katerimi zavrača vse tožbene ugovore, vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih določbah ZBPP ter izhaja iz podatkov v spisu opr. št. Bpp 28/2013. Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Za tožnico ostaja sporno vprašanje ali tudi pomota v izjavi o premoženjskem stanju šteje kot neresnično dajanje podatkov. To vprašanje je urejeno v prvem odstavku 20. člena ZBPP, v katerem je določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine, ki jo poda pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Iz navedene določbe je jasno, da je za točnost in resničnost podatkov odgovoren prosilec za brezplačno pravno pomoč. Presojo o tem ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni (s tem pa tudi, ali je šlo za pomoto, zamolčanje oziroma neresnično navajanje teh podatkov) pa v vsakem posameznem primeru na podlagi drugega in tretjega odstavka 20. člena ZBPP, opravlja organ za brezplačno pravno pomoč.

Tožbena trditev, da tožena stranka tožnice ni opozorila na uradno pridobljen podatek o moževih delnicah in da bi pomoto pri podatkih o delnicah s tožničinim sodelovanjem lahko ugotovila, na drugačno odločitev ne more vplivati. Po že citiranih določbah ZBPP tudi za pomoto odgovarja prosilec sam, organ pristojen za brezplačno pravno pomoč pa opravi presojo ali so podatki, ki jih je navedel prosilec resnični in verodostojni. Sodišče tožnici pojasnjuje, da za njeno zaslišanje s strani organa za brezplačno pravno pomoč v zvezi s presojo resničnosti podatkov v izjavi o premoženjskem stanju, ob upoštevanju nespornega dejstva glede podatkov navedenih v njeni izjavi, ni bila podana podlaga niti v ZBPP in niti v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz določbe 144. člena ZUP namreč jasno izhaja, da lahko organ brez zaslišanja stranke odloči o zadevi, kadar za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti kakšnega dejanja v postopku (npr. opraviti zaslišanja strank prič, opraviti ogleda). Ob nespornem dejstvu, da v izjavi o premoženju tožnice in njene družine, delnice, katerih lastnik je tožničin mož, niso navedene, tožena stranka pa v že navedenih določbah ZBPP ni imela podlage za ugotavljanje okoliščin in dejstev zaradi katerih tega podatka v izjavi o premoženjskem stanju tožnice in njene družine ni bilo, sodišče ugotavlja, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tožena stranka ni kršila določb ZUP. Zato je tožbeni očitek tudi v tem delu neutemeljen.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper odločbo, ki je pravilna in zakonita, kot neutemeljeno zavrnilo po določbi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.