Jedro

Dolžnik torej smiselno zatrjuje, da ni insolventen. To bi lahko trdil v ugovoru zoper upničin predlog, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je dolžniku upničin predlog s prilogami vročilo in ga pozvalo, da se o njem izjavi, vendar dolžnik v roku petnajstih dni po prejemu poziva ugovora ni vložil, česar v pritožbi ne zanika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje St 001 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s popravnim sklepom St 001 z dne 13. 1. 2017 potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 1. 2017 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom z osebnim imenom: A. A., naslov: B., rojstni datum: ... (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo M.V. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Poslovno svetovanje M.V. s. p., mat. št.: ... (3. točka izreka). S sklepom z dne 13. 1. 2017 pa je sklep o začetku postopka osebnega stečaja z dne 12. 1. 2017 popravilo tako, da se dolžnik pravilno glasi: C. A. A. s. p., ... matična številka: …, davčna številka: …

2. Dolžnik je proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja v zvezi s popravnim sklepom pravočasno vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da postopek osebnega stečaja ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica Republika Slovenija vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, dolžnik pa v petnajstih dneh po prejemu predloga ni izjavil, da z upničinim predlogom soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja. Ker se v takšnem primeru v skladu z določbo tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen, je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP (v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) nad njim začelo postopek osebnega stečaja.

5. Dolžnik v pritoži trdi, da njegova obveznost do upnice obstaja in jo ima namen poravnati s prodajo nepremičnine v E., ki je po oceni GURS vredna 88.772,00 EUR. Navaja, da trenutno v tem stanovanju živi starejša gospa, ki ima pravico bivanja do smrti. Ko bo stanovanje prodano, pa bodo tudi poplačane obveznosti do FURS. Zato prosi, da se postopek osebnega stečaja ustavi.

6. Dolžnik torej smiselno zatrjuje, da ni insolventen. To bi lahko trdil v ugovoru zoper upničin predlog, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je dolžniku upničin predlog s prilogami vročilo in ga pozvalo, da se o njem izjavi, vendar dolžnik v roku petnajstih dni po prejemu poziva ugovora ni vložil, česar v pritožbi ne zanika. Zato pritožbeno sodišče njegovih navedb, ki bi jih lahko uveljavljal v ugovoru zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ne more upoštevati.

7. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, ko je ugotovilo, da obstaja domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka osebnega stečaja, v zvezi s popravnim sklepom, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden odpritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).