Jedro

Izvedenka je strokovno pojasnila, da je njena presoja realnosti (da je z njo vse v redu in da ne potrebuje vodenega zdravljenja pod nadzorom) pod vplivom bolezni oziroma zaradi bolezni hudo motena in da zaradi nje tudi ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj (torej oceniti, če in kdaj potrebuje bolnišnično zdravljenje). Pritožničino ogrožanje lastnega življenja in zdravja je posledica bolezni. Prav zaradi nje pa je huje motena presoja realnosti in pritožnica ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr sta pravilno ugotovljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je združilo zadevi Pr 181/2023 (predlog predlagatelja CSD, Enota ... - skrbnika nasprotne udeleženke - zaradi njenega sprejema na zdravljenje brez privolitve po 40. členu ZDZdr1, in Pr 1611/2023 (postopek, pričet po uradni dolžnosti za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po prejemu obvestila direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe z dne 15. 12. 2023 - 53. člen ZDZdr; točka I izreka sklepa).

2. Na predlog izvedenke je na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZDZdr nasprotni udeleženki v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka II izreka sklepa) ter odločilo, da se nasprotno udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UPK A. za čas štirih tednov, to je najdlje do 15. 1. 2024 (točka III izreka sklepa).

3. Zoper sklep vlaga laično pritožbo nasprotna udeleženka. Smiselno se zavzema za spremembo sklepa. Ne strinja se z zadržanjem v bolnišnici, ker meni, da je z njo vse v redu. Prosi za čimprejšnji odpust. Sama se bo vrnila, če bo kaj nujnega.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri odločanju je pravilno izhajalo iz 53. člena ZDZdr. V izvedenem dokaznem postopku se je v prisotnosti skrbnika nasprotne udeleženke in njenega odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, pogovorilo z njo, pregledalo medicinsko dokumentacijo in listine v obeh spisih ter pridobilo mnenje izvedenke psihiatrične stroke. Ugotovilo je, da se je psihično stanje nasprotne udeleženke od 14. 11. 2023, ko je bilo izdelano prvo izvedeniško mnenje iste izvedenke v zadevi Pr 181/2023, bistveno poslabšalo, zlasti zaradi destabilizacije odvisnosti. Na podlagi izvedeniškega mnenja in po zaslišanju nasprotne udeleženke je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki jih je povzelo v točki 2 sklepa, za zadržanje nasprotne udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 1. 2024. 6. Iz dejanskih ugotovitev v sklepu izhaja, da so pri nasprotni udeleženki podane prave hude duševne bolezni, in sicer kombinacija psihotične motnje shizofrene psihoze, blažje duševne manjrazvitosti ter odvisnosti od PAS. Ob sprejemu na zdravljenje je bila v ospredju odvisnost od heroina. Zaradi ugotovljene duševne motnje (bolezni) je po ugotovitvah izvedenke hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja nasprotne udeleženke. Pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Ugotovljene duševne bolezni ne zdravi, zato se slednja kronificira in povzroča nepovratne strukturne spremembe možganov. Do ugotovljene bolezni odvisnosti in možnih zdravstvenih zapletov zaradi nje pa je povsem nekritična. Tokrat je bila sprejeta po nasilni vselitvi v klet stanovanjskega bloka, iz katerega je bila pred tem prisilno izseljena. Živela je v popolnem neredu, o čemer pričajo fotografije v spisu. Bistveno je, da se je zanemarjala, si povzročala vbodne rane zaradi uživanja drog, da se rane slabo celijo in jo po ugotovitvah izvedenke življenjsko ogrožajo (so potencialni vir sepse). Odvisnost od drog je bila pred sprejemom povsem neobvladana. Nasprotna udeleženka sama je izpovedala, da je bila pred sprejemom zaradi predoziranja celo na zdravljenju v bolnišnici. Stanovalcem v bloku je grozila z nasiljem. Izvedenka je po osebnem pregledu nasprotne udeleženke in nadaljnje medicinske dokumentacije ugotovila bistveno in izrazito poslabšanje njenega psihičnega stanja glede na stanje ob pregledu v zadevi Pr 118/2023. Poudarila je, da je zaradi tveganja predoziranja z opioidi in drugih možnih zdravstvenih zapletov (okužbe ran, izrazito nevarna in ogrožujoča nezaceljena rana na goleni kot možen vir sepse, neustrezna prehrana, tveganje prenosa hudih okužb jeter (hepatitis C, HIV), zaradi uporabe okuženih igel), konkretno in realno ogroženo življenje in huje ogroženo zdravje nasprotne udeleženke. Odklanjanje zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom pa ni odraz njene prave volje, ampak posledica bolezni.

7. Pritožbeno sodišče po takih ugotovitvah ne dvomi o pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena prva dva pogoja iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za odrejeno zdravljenje. O trenutnem udeleženkinem psihičnem stanju se je namreč prepričalo z njenim neposrednim zaslišanjem, o vzrokih zanj pa na podlagi mnenja izvedenke medicinske stroke. Gre za strokovna vprašanja, na katera je izvedenka podala argumentirano in obrazloženo strokovno medicinsko mnenje. Pritožnica ga s svojim laičnim prepričanjem o tem, da je z njo vse v redu in da se bo v bolnišnico vrnila sama, če bo kaj nujnega, ne more omajati. Izvedenka je namreč strokovno pojasnila, da je njena presoja realnosti (da je z njo vse v redu in da ne potrebuje vodenega zdravljenja pod nadzorom) pod vplivom bolezni oziroma zaradi bolezni hudo motena in da zaradi nje tudi ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj (torej oceniti, če in kdaj potrebuje bolnišnično zdravljenje). Pritožničino ogrožanje lastnega življenja in zdravja je posledica bolezni. Prav zaradi nje pa je huje motena presoja realnosti in pritožnica ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr sta pravilno ugotovljena.

8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti presoje, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov ob izdaji sklepa ni bilo mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr), česar pritožnica niti ne izpodbija. Ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka potrebuje štiritedensko zdravljenje pod posebnim nadzorom, temelji na mnenju izvedenke, ki je pojasnila, da je ta čas potreben zaradi ponovne uvedbe in prilagoditve odmerkov antipsihotikov. Tudi v tem delu je odločitev oprta na strokovno mnenje izvedenke, ki mu udeleženci niso nasprotovali, pa tudi pritožnica ga ne izpodbija.

9. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen z napakami in procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Zakon o duševnem zdravju, Ur. list RS, št. 77/08 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019.