Jedro

Okoliščina, da gre za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, ni izkazana, ker je ni izkazal niti prosilec v prošnji, niti je ni v obrazložitvi utemeljila tožena stranka. Slednja tako o zadevi, v kateri je bil razpisan narok, ne navaja nobenih za odločitev relevantnih podatkov in ne pojasni, kdaj je prosilec prejel vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, niti ne pojasni, zakaj je štela, da bi bil z zamudo procesnega dejanja prekludiran.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 235/2011 z dne 11. 2. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in mu odobrila nujno brezplačno pravno pomoč zaradi pravdnega postopka pred Okrajnim sodišče v Žalcu, številka P 109/2010, v obliki svetovanja in zastopanja prosilca na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo od 31. 1. 2011 dalje (1. točka izreka) in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila odvetnika B.B. (2. točka izreka).

Pojasnila je, da je v zadevi, za katero je prosilec 31. 1. 2011 vložil vlogo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) razpisan poravnalni narok za dan 14. 2. 2011 in prvi narok za glavno obravnavo, zato je tožena stranka na podlagi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 69/2004 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) odločila, da prosilcu odobri nujno BPP. Stranka mora namreč najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze potrebne za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, na poznejših narokih za glavno obravnavo pa lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

V nadaljevanju je povzela določbo 36. člena ZBPP in ugotovila, da na podlagi pregleda podatkov navedenih v prošnji za dodelitev BPP, ni mogla ugotoviti ali prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev, saj mora prosilca zaslišati in po uradni dolžnosti pridobiti listine. Ugotovila je tudi, da je pred Okrajnim sodiščem v Žalcu v teku pravdni postopek tožečih strank C.C., D.D. in E.E., zoper tožene stranke F.F. in A.A., zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice hoje, voženj in obračanja. V zadevi je poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo razpisan za dan 14. 2. 2011 in ker gre za nujno zadevo, je tožena stranka dolžna nemudoma, v skladu z določbo 36. člena ZBPP, ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP, odobriti BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam.

Tožeča stranka v tožbi oporeka odločitvi. Meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna, saj v zadevi ne gre za nujno BPP, oziroma da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Odločitev tožene stranke je abstraktna in ne zasleduje namena zakona. Postavlja se vprašanje, ali zastopanje na poravnalnem naroku in glavni obravnavi oziroma prvem naroku res pomeni nujno BPP, to je zadevo, ki je vezana na rok, z negativnimi posledicami. Naroki za glavno obravnavo niso vezani na prekluzivne roke, ki bi za stranko pomenili nujnost opraviti določeno dejanje. Vsak narok se lahko prekliče in preloži. Strankina oziroma prosilčeva želja po odvetniku in BPP je lahko razlog, ki opravičuje preložitev naroka. Prosilec za razpisani narok za dne 14. 2. 2011 ni izvedel zadnji trenutek, tako da bi lahko pravočasno vložil prošnjo za dodelitev BPP. Tožeča stranka tako meni, da ne gre za nujno procesno opravilo vezano na rok ali datum, zaradi tega se lahko izigrava institut nujne BPP. V podobnem primeru je sodišče že odločalo v zadevah IV U 222/2010 in IV U 270/2010 z dne 1. 2. 2011 in toženi stranki pojasnilo, da v takšnih primerih ne vidi razloga za dodelitev nujne BPP. Tožeča stranka še meni, da je tudi v primerih nujne BPP treba presojati objektivni pogoj, torej verjetnost za uspeh in razumnost. Res je pritrditi toženi stranki, da ZBPP v 36. členu daje pooblastilo odobriti BPP, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopkih za njeno odobritev v primeru, če bi zaradi odločanja prosilec zamudil kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico kakšno dejanje opraviti, torej ko gre za nujno BPP, vendar po mnenju tožeče stranke tega določila ni mogoče razlagati preširoko, brez vseh omejitev, na način, da tožena stranka niti ne pove, za kakšno zadevo gre v temeljni zadevi. Takšno stališče je že zavzela sodna praksa in je zato nesprejemljivo, da tožena stranka niti v enem stavku ne pojasni, na kaj se nanaša sporna zadeva v temeljnem sporu oziroma, kateri so razlogi, ki izkazujejo razloge iz 24. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožba je utemeljena.

Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da se nujna BPP dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za dodelitev BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

Po pregledu listin priloženega spisa sodišče ugotavlja, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil 30. 1. 2011 in v rubriki III. Podatki o zadevi, navedel, da zaproša za BPP v pravni zadevi „opustitve posega v lastninsko pravico“. Prosilec podatka o želeni vrsti, obliki in obsegu BPP ni navedel. Iz listine št. 10 priloženega upravnega spisa je nadalje razvidno, da prosilec zaproša za dodelitev BPP v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, številka P 109/2010, v kateri je za dne 11. 2. 2011 razpisan narok.

Sodišče ugotavlja, da določba prvega odstavka 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, torej se izogne zamudi roka za kakšno dejanje, kar bi imelo za posledico izgubo pravice opraviti to dejanje. V obravnavani zadevi ta okoliščina ni izkazana, ker je ni izkazal niti prosilec v prošnji, niti je ni, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka, v obrazložitvi svoje odločitve utemeljila tožena stranka. Tako o zadevi, v kateri je bil razpisan narok ne navaja nobenih za odločitev relevantnih podatkov in ne pojasni, kdaj je stranka prejela vabilo za poravnalni narok in narok za prvo obravnavo, niti ne pojasni, zakaj je štela, da bi bil prosilec z zamudo procesnega dejanja prekludiran. Iz navedenega razloga je sodišče, upoštevaje posebnost ureditve v primeru dodelitve nujne BPP, presodilo, da je tožena stranka odločitev sprejela v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP) in v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, ki zahteva obrazložitev odločbe tako v dejanskem, kot pravnem pogledu, zato je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006, ZUS-1) ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP in izdati novi upravni akt, v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, svojo odločitev pa skladno s predpisi ZUP tudi obrazložiti.