Jedro

Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep zmotno oprlo na domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ki v postopku osebnega stečaja ne velja, ni na podlagi podatkov, navedenih v poročilu dolžnice o stanju njenega premoženja, presodilo, ali je dolžnica insolventna in odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom: 1) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico, 2) imenovalo za upravitelja A. V., 3) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku pred pravnoorganizacijske oblike, v kateri je vpisan v poslovni register, 4) odredilo izplačila iz proračuna sodišča. 2. Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila in smiselno izpodbijala domnevo insolventnosti. Navajala je še, da si bosta z možem priskrbela dodatne zaposlitve in si prizadevala za poplačilo dolgov, predvsem, da njuna dva majhna otroka ne bi živela v pomanjkanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnica vložila predlog za začetek stečajnega postopka, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP), in da je predlogu priložila poročilo o stanju svojega premoženja v skladu s prvim do četrtim odstavkom 384. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku stečajnega postopka oprlo na določbo prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po katerem se domneva, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, da je dolžnik insolventen, če se ne dokaže drugače. Pri tem pa je sodišče prezrlo, da se domneva iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP vse od uveljavitve novele ZFPPIPP-C, ki je začela veljati 15.7.2010, v postopku osebnega stečaja ne uporablja več (prim. 1. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, izda sodišče sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen. Navedeno splošno pravilo pa se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju, ki vsebuje tudi popis dolžnikovega premoženja, presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje (prim. četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP).

5. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep zmotno oprlo na domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ki v postopku osebnega stečaja ne velja, ni na podlagi podatkov, navedenih v poročilu dolžnice o stanju njenega premoženja, presodilo, ali je dolžnica insolventna in odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. V izpodbijanem sklepu so zato izostali razlogi o tem, ali je dolžnica v takšnem finančnem položaju, ki nastane pri trajnejši nelikvidnosti oziroma dolgoročni plačilni nesposobnosti (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP).

6. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker glede na naravo stvari sodišče druge stopnje ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku na podlagi poročila dolžnice o njenem finančnem položaju presoditi, ali je podana njena insolventnost, če ne bo dolžnica, glede na njene navedbe v pritožbi, že prej umaknila predloga za začetek stečajnega postopka, kar lahko stori do izdaje sklepa prvostopnega sodišča (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP).