Jedro

Gradbeni inšpektor je izkušen strokovnjak s področja graditve objektov (144. člen ZGO-1), zato sodišče ne dvomi v njegov zaključek, da, glede na konstrukcijo objekta, ni mogoča odstranitev le tistega dela balkona, ki je neskladen z gradbenim dovoljenjem, in je zato tožnik dolžan odstraniti balkon v celoti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v točki 1. tožeči stranki, kot inšpekcijski zavezanki naložil, da mora v roku 4 mesecev, po prejemu izpodbijane odločbe na stanovanjski hiši na naslovu ..., stoječi na parc. št. 559 k.o. A. v celoti odstraniti; balkona izvedena v nadstropju in mansardi, tlorisne oblike nepravilnega peterokotnika maksimalnih tlorisnih dimenzij 1,70 x 1,60 m, zazidano ograjo višine parapeta 63 cm, ki sta izvedena na jugozahodu dvoriščne fasade; balkona v 1. nadstropju in mansardi tlorisa pravokotne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 2,80 x 2,95 m z zazidano ograjo višine parapeta 63 cm, ki sta izvedena na južnem delu objekta, na dvoriščni fasadi; slopa v pritličju in nadstropju, celotne etažne višine, tlorisa „L“ oblike maksimalnih tlorisnih dimenzij 61 cm x 40 cm, ki sta izvedena v zaključku balkona in terase na južnem delu objekta in sicer do sosednjega objekta na naslovu ...; slop v mansardni etaži, celotne etažne višine izveden do strehe, linearnega tlorisa dimenzij 60 cm x 20 cm, ki je izveden v zaključku balkona na južnem delu objekta in sicer do sosednjega objekta na naslovu ...; AB nosilca prereza 22 cm x 24 cm, dolžine 2,60 m, ki sta izvedena pod balkonoma v nadstropju in mansardi do slopov do fasadnega zidu; streho in ostrešje objekta v celoti; kolenčni zid, ki je nadzidan nad obstoječim fasadnim zidom ulične fasade; zgornji del dvoriščnega fasadnega zidu v mansardi, lomljenega tlorisa, v celotni dolžini do višine, ki je določena v gradbenem dovoljenju (višina zidu se spreminja glede na različno višino kapi strehe); okno dimenzij 90 cm x 80 cm, ki je vgrajeno v dvoriščno fasadno steno v mansardi in vzpostaviti prejšnje stanje. V 2. točki izpodbijane odločbe je toženo stranko opozorila, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz 1. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah. V točki 3. izpodbijane odločbe je izrekel prepovedi iz prvega odstavka 58. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V točki 4. in 5. pa je odločil, da stroškov postopa ni bilo in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je po tem, ko je dne 1. 12. 2009 po uradni dolžnosti opravil pregled spisa Upravne enote Izola, ki se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo na naslovu ... (v nadaljnjem besedilu sporni objekt) dne 15. 12. 2009 opravil ogled spornega objekta in ugotovil, da rekonstrukcija, prezidava in nadzidava spornega objekta ni izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 351-50/2008/G-08/48 z dne 2. 9. 2008. Ob primerjavi dejanskega stanja z izdanim gradbenim dovoljenjem je ugotovil neskladja, tako kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Po izvedenem dokaznem postopku je dne 23. 12. 2009 izdal odločbo št. 06122-3102/2009/10, ki je bila tožeči stranki vročena dne 12. 1. 2010, s katero je tožeči stranki naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo na spornem objektu, ki jo izvaja v nasprotju z veljavnim gradbenim dovoljenjem, dokler ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. V 2. točki izreka pa je bilo tožeči stranki naloženo, da mora v roku 1 meseca po vročitvi odločbe, pri Upravni enoti Izola zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Nadalje navaja, da je tožeča stranka sicer dne 11. 2. 2010 vložila vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja z dne 2. 9. 2009, ki pa je bila z odločbo Upravne enote Izola št. 351-21/2010 z dne 19. 4. 2010 zavrnjena. Upravni organ prve stopnje je dne 19. 1. 2010 opravil ogled obravnavane gradnje in ugotovil, da je gradnja zaključena in objekt nastanjen, ob ponovnem ogledu dne 17. 10. 2010 pa je bilo ugotovljeno, da ugotovljena neskladja na objektu niso bila odpravljena, zato je v skladu z določbo drugega odstavka 153. člena ZGO-1 odredil odstranitev dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Ob tem je ugotovil, da balkonov na dvoriščni fasadi na južnem delu objekta, ki so izvedeni ob sosednji stavbi na naslovu ... ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem tako, da bi bil odstranjen le vogal, ki seže preko dovoljenih gabaritov, zato je zaradi statične zasnove objekta potrebno odstraniti balkone v celoti.

Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 0612-420/2010/2 z dne 27. 5. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga kršitev pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V zvezi z odstranitvijo balkonov navaja, da je inšpektor v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da balkonov na dvoriščni fasadi južnega dela objekta, ki so izvedeni ob sosednji stavbi na naslovu ... ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem tako, da bi bil odstranjen le vogal, ki seže preko dovoljenih gabaritov. Plošča balkona naj bi stala na nosilcih in slopih, ki v gradbenem dovoljenju niso predvideni, zato bi jih bilo potrebno odstraniti, zaradi statične zasnove objekta pa tudi balkon v celoti. Navedena ugotovitev inšpektorja pa je nepopolna, saj ni podkrepljena z nikakršnim dokazom oziroma izvedenskem mnenjem. Tožeča stranka v tožbi očita, da pred njeno izdajo ni bila seznanjena s tem, kakšna odločba bo izdana, zato naj bi bila kršena tudi pravila postopka. Ugovarja pa tudi 4-mesečnemu roku za odpravo neskladne gradnje, ki je bistveno prekratek. Tožeča stranka bo morala namreč naročiti izdelavo načrta odstranjevalnih del, pridobiti ponudbe za izvedbo odstranitve, poleg tega pa še izvesti odstranitev dela stavbe, zato je postavljeni rok prekratek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z tožbenimi ugovori pa še dodaja: Ugovor tožeče stranke, da je bilo dejansko stanje glede odstranitve balkonov na dvoriščni fasadi na južnem delu objekta nepopolno ugotovljeno in da inšpektorica navedbe o statični zasnovi in stabilnosti konstrukcijskih elementov ni podkrepila z nikakršnim dokazom ali izvedenskim mnenjem, je neutemeljen. Dejansko stanje, na katerega podlagi je upravni organ prve stopnje odredil odstranitev dveh balkonov temelji na ugotovitvah inšpekcijskih pregledov z dne 15. 12. 2009 in 19. 1. 2010, iz katerih izhaja, da zaradi načina gradnje, to je, da plošča balkona sloni na nosilcih in slopih, ki v gradbenem dovoljenju niso predvideni in jih je potrebno zaradi tega odstraniti, zavoljo česar je potrebno odstraniti betonsko ploščo balkona v celoti. Upravni organ je tako po mnenju sodišča dejansko stanje popolno ugotovil in na podlagi teh ugotovitev pravilno izrekel inšpekcijski ukrep.

Tožeča stranka ugovarja zaključku inšpektorja, da balkonov na dvoriščni fasadi južnega dela objekta, ki so izvedeni ob sosednji stavbi na naslovu ... ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem tako, da bi bil odstranjen le vogal, ki seže preko dovoljenih gabaritov. Za svoje zatrjevanje, da bi se lahko gradnja uskladila z veljavnim gradbenim dovoljenjem, ne da bi se odstranilo balkone v celoti, pa ne predloži nobenega dokaza, zato sodišče nima razloga, da bi dvomilo v ugotovljeno dejansko stanje in v strokovnost zaključkov na podlagi njega. Gradbeni inšpektor je namreč upoštevaje določbo 144. člena ZGO-1 lahko le posameznik z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture, z najmanj tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj s področja graditve objektov. Gre torej za izkušenega strokovnjaka s področja graditve objektov. Sodišče zato ne dvomi v zaključek upravnega organa prve stopnje, da odstranitev le tistega dela balkona, ki je neskladen z gradbenim dovoljenjem, glede na konstrukcijo objekta, ni mogoča. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je bila tožeča stranka seznanjena z neskladnostjo gradnje tako v inšpekcijskem postopku gradbenega inšpektorja, kot v postopku inšpektorja, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, Inšpektorata RS za kulturo in medije, ki je že dne 26. 10. 2009 izdal odločbo o ustavitvi del na podlagi določb 115. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1). Zato je neutemeljen ugovor, da ni bila seznanjena z ugotovitvami inšpektorja. O tem kakšen ukrep bo na podlagi ugotovitev v postopku izrekel, pa inšpektor ni dolžan tožeče stranke v naprej obveščati.

Neutemeljen pa je tudi ugovor glede roka za izvršitev izpodbijane odločbe. Po oceni sodišča, je rok, ki ga je določil upravni organ prve stopnje za odstranitev delov predmetnega objekta, ki so neskladni z gradbenim dovoljenjem, primeren in razumen. Tožeča stranka bi namreč lahko, glede na to, da je bila seznanjena, da legalizacija objekta ne bo možna, sporne dele stavbe odstranila že več kot leto dni pred izdajo izpodbijane odločbe.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.