Jedro

ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. V obravnavanem primeru se revizija nanaša na zavrnjeni del tožbenega zahtevka v skupnem znesku 1.245.000 tolarjev. Toda ta znesek sestoji iz tožbenega zahtevka za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, ki sicer izhajata iz istega škodnega dogodka, a temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Po 41. členu ZPP tožeča stranka v tožbi proti isti stranki lahko uveljavlja več zahtevkov, toda če imajo ti zahtevki različno podlago, se upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 845.324 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od naslednjih zneskov: od 3.500 tolarjev od 3.5.1999 do plačila, od 3.500 tolarjev od 11.2.1999 do plačila, od 34.324 tolarjev od 6.3.1999 do plačila, od 4.000 tolarjev od 21.1.2000 do plačila in od 800.000 tolarjev od 6.5.2002 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da je bil tožnik 11.2.1998 poškodovan v prometni nesreči, v kateri je trpel zvin vratne hrbtenice in udarnino palca desne roke. Nesrečo je povzročil zavarovanec toženke, ki je zato odgovorna za nastalo škodo. Ker je tožnik trpel premoženjsko in nepremoženjsko škodo, mu je prisodilo za premoženjsko škodo skupaj 45.324 tolarjev, njegov zahtevek za plačilo stroškov pomoči za delo na kmetiji v letih 1999 in 2000 pa je zavrnilo. Za nepremoženjsko škodo mu je prisodilo skupaj 800.000 tolarjev in sicer: za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 400.000 tolarjev, za strah 100.000 tolarjev in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 300.000 tolarjev. Odškodnino za nepremoženjsko škodo v višjih zneskih, ki jih je zahteval tožnik, je zavrnilo.

Po tožnikovi pritožbi je sodišče druge stopnje tej delno ugodilo in sodbo delno spremenilo tako, da je prisodilo tožniku 1.045.324 tolarjev, ker je delno zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 500.000 tolarjev, v preostalem delu pa je revizijo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi drugostopenjskega sodišča, s katero je bilo pravnomočno odločeno o tožbenemu zahtevku, je tožnik pravočasno vložil revizijo. Izpodbija zavrnilni del sodbe in zahteva plačilo nadaljnje odškodnine v skupnem znesku 1.245.000 tolarjev z zahtevanimi zamudnimi obrestmi. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da je njegov zahtevek za nepremoženjsko škodo primeren in trdi, da bi za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem moral prejeti 900.000 tolarjev in ne samo 400.000 tolarjev, za prestani strah bi mu moralo sodišče prisoditi vseh 250.000 tolarjev in ne samo 100.000 tolarjev, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je odškodnina v znesku 500.000 tolarjev prenizka in bi mu bilo treba priznati ves tožbeni zahtevek v znesku 700.000 tolarjev. Prepričan je tudi, da bi mu moralo sodišče priznati ves tožbeni zahtevek za premoženjsko škodo in da ni upravičeno zavrnilo zahtevka za nastalo škodo zaradi plačila dela na kmetiji v letu 1999 v znesku 125.000 tolarjev in v letu 2000 v znesku 270.000 tolarjev. Tudi s prisojenimi obrestmi od odškodnine za nepremoženjsko škodo se ne strinja. Na koncu predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbi sodišča prve in druge stopnje tako spremeni, da tožniku poleg prisojene odškodnine prisodi še nadaljnjo odškodnino v znesku 1.245.000 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so zahtevane, zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od 14.5.1999 do 6.5.2002 ter vse pravdne stroške; podrejeno pa, da sodbi razveljavi in vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omenjeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. V obravnavanem primeru se revizija nanaša na zavrnjeni del tožbenega zahtevka v skupnem znesku 1.245.000 tolarjev. Toda ta znesek sestoji iz tožbenega zahtevka za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, ki sicer izhajata iz istega škodnega dogodka, a temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Po 41. členu ZPP tožeča stranka v tožbi proti isti stranki lahko uveljavlja več zahtevkov, toda če imajo ti zahtevki različno podlago, se upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Tožbeni zahtevek za premoženjsko škodo, ki naj bi nastala tožniku zaradi tega, ker je moral po poškodbi najemati tujo delovno silo za težka dela na kmetiji in dati leta 1999 vrednost pridelkov v znesku 125.000 tolarjev in leta 2000 vrednost pridelkov v znesku 270.000 tolarjev temelji predvsem na določilih 185., 189. in 190. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78-57/89). Tudi če ta dva zneska seštejemo, ugotovimo, da skupni znesek 395.000 tolarjev ne dosega revizijskega praga.

Tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo pa se nanaša na tožnikovo trpljenje zaradi poškodovanega zdravja in temelji na 200. in 203. členu ZOR. Ker tožnik vlaga revizijo zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem v znesku 500.000 tolarjev, za strah v znesku 150.000 tolarjev in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 200.000 tolarjev, skupni znesek 850.000 tolarjev ne presega 1.000.000 tolarjev, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen za dovoljenost revizije.

Ker torej revizija ni dovoljena, jo revizijsko sodišče ni moglo vsebinsko obravnavati, temveč jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).