Jedro

Ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno le v primerih, ko državni organ ne bi delal kak drug dan.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijana pravnomočna sodba in sklep ter sklep prekrškovnega organa razveljavita ter zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja vodnikov službenih psov Novo mesto je s plačilnim nalogom z dne 18. 4. 2015 storilca prekrška spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Izrekel mu je globo v višini 250,38 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec prekrška po svojem zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Novem mestu s sodbo in sklepom ZSV 129/2015 z dne 17. 8. 2015 zavrnilo kot neutemeljeno ter odločilo, da je storilec prekrška dolžan plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR. Okrajno sodišče v Novem mestu je z isto odločbo sklenilo, da se predlogu za spremembo pravnomočnega plačilnega naloga ugodi ter se storilca spozna za odgovornega namesto storitve prekrška po 6. členu ZJRM-1 storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZRJM-1, v preostalem pa, da plačilni nalog ostane nespremenjen.

2. Zoper navedeno pravnomočno odločbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve osmega odstavka 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 58. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 101. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vse v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, pa tudi zaradi kršitve prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V obrazložitvi zahteve navaja, da je storilčev zagovornik zahtevo za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog vložil v zakonskem roku in bi jo sodišče, kot pred tem prekrškovni organ, moralo upoštevati kot pravočasno. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano sodbo in pravnomočni sklep razveljavi ter zadevo vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška in njegovemu zagovorniku, ki pa se o njej nista izjavila.

B.

4. V obravnavani zadevi je bil storilcu prekrška izdan plačilni nalog, ki mu je bil vročen dne 18. 4. 2015. Zoper njega je na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 mogoče v roku osmih dni vložiti zahtevo za sodno varstvo. Osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo je potekel dne 26. 4. 2015, ko je bila nedelja. Naslednji dan, 27. 4. 2015, je bil državni praznik – Dan upora proti okupatorju. Storilčev zagovornik je zahtevo za sodno varstvo zoper izpodbijani plačilni nalog vložil po pošti dne 28. 4. 2015. 5. Prekrškovni organ je v razlogih sklepa, s katerim je zavrgel zahtevo za sodno varstvo kot prepozno, navedel, da je v obravnavanem primeru osemdnevni rok za vložitev zahteve potekel dne 27. 4. 2015. Sodišče je v razlogih sodbe, s katero je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo, navedlo, da je opravilo poizvedbe pri Policijski postaji vodnikov službenih psov Novo mesto, iz katerih izhaja, da je prekrškovni organ dne 26. in 27. 4. 2015 delal in je bilo takrat pri njih mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo. Sodišče je glede na te ugotovitve zaključilo, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zahteva zakon za prenos izteka roka na naslednji delovnik, zato je prekrškovni organ, s tem ko je zavrgel prepozno zahtevo za sodno varstvo, ravnal pravilno.

6. Glede rokov v hitrem prekrškovnem postopku prvi odstavek 58. člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo ZUP. Po določilu prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije, ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel na nedeljo dne 26. 4. 2015. Naslednji dan, 27. 4. 2015, je bil državni praznik, zato se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel s prvim delovnim dnem, to je 28. 4. 2015. Ker sta nedelja in praznik izrecno navedena v drugem odstavku 101. člena ZUP, kot izjemi za prenos izteka roka na prvi naslednji delovnik, vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno ugotavlja, da je bilo poizvedovanje sodišča, ali je prekrškovni organ tudi te dni delal, brezpredmetno. Vrhovno sodišče je že v več sodbah (IV Ips 59/2007 z dne 14. 2. 2008, IV Ips 74/2010 z dne 23. 3. 2010 in druge) presodilo, da ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno le v primerih, ko državni organ ne bi delal kak drug dan (na primer v soboto), saj bi v skladu z določbo drugega odstavka 101. člena ZUP veljalo, da bi se rok, ki bi se sicer iztekel na ta dan, iztekel prvi naslednji delovnik.

8. Ker je storilčev zagovornik zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog vložil pravočasno, prekrškovni organ pa jo je kot prepozno zavrgel, čemur je pritrdilo sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru kršena določba prvega odstavka 58. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 101. člena ZUP, storilcu pa je bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

C.

9. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo in sklep prekrškovnega organa razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.