Jedro

Tožena stranka je pravilno cenila, da si tožnik s tožbo, ki jo je vložil zoper sklep z dne 4. 8. 2017, pri toženi stranki pa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dopolnitev tožbe in pravno svetovanje v postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj ta akt ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Izpolnjevanje tega pogoja je namreč procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da sodišče tožbo, ki tega pogoja ne izpolnjuje, zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev dopolnitve tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 15/2017 z dne 4. 8. 2017, ki se vodi pri tukajšnjem sodišču pod opr. št. III U 178/2017. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo z izpodbijano odločbo zavrnila.

2. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je pri odločanju o tožnikovi prošnji upoštevala njegov finančni položaj in druge pogoje, določene z zakonom, kot to določa tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po določbi drugega odstavka 12. člena tega zakona se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če ta na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ker je bil tožnik v času od 1. 5. 2017 do 31. 10. 2017 upravičen do denarne socialne pomoči, je njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka obravnavala kot prošnjo za izredno brezplačno pravno pomoč in zato njegovega finančnega stanja ni posebej ugotavljala.

3. Tožena stranka pojasnjuje, da se po določbi 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Med temi dejstvi in okoliščinami, ki jih zakon primeroma našteva, je tudi presoja ali je zadeva očitno nerazumna, oziroma ali ima zadeva verjeten izgled na uspeh in jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, četudi bi ji materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči mora torej biti izpolnjen ne le materialni pogoj, pač pa tudi objektivni ali tako imenovani postopkovni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči je torej treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen zakona, da bi se odobrila brezplačna pravna pomoč v zadevah, ki so očitno nerazumne, oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

4. Tožena stranka pojasnjuje, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku, ki se pri tukajšnjem sodišču vodi pod opr. št. III U 178/2017. V tej zadevi je tožnik že vložil tožbo, kar pomeni, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dopolnitev tožbe zoper sklep, ki ga izpodbija. Iz tožnikove prošnje in nadaljnjih pojasnil izhaja, da tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 15/2017 z dne 4. 8. 2017, s katerim je bil kot prepozen zavržen predlog odvetnice A.A. za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ta je bila tožniku sicer z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 15/2017 z dne 7. 3. 2017, odobrena kot redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, in sicer za podajo mnenja o smotrnosti vložitve odškodninske tožbe. Ker odvetnica, ki je bila določena za izvajanje te brezplačne pravne pomoči, napotnice ni oddala v zakonsko določenem roku, je bila njena zahteva za plačilo stroškov opravljenih storitev zavržena. Tožena stranka zato ugotavlja, da se s tem sklepom, ki ga tožnik izpodbija, ne posega v njegove pravice ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, saj ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, prav tako zanj ni nastala nobena obveznost. Tožena stranka zato sklene, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj si z vložitvijo tožbe, oziroma z njeno dopolnitvijo ne more izboljšati pravnega položaja ter je zato njegovo prošnjo zavrnila.

5. Tožnik v tožbi in dopolnitvah tožbe sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Opisuje potek postopka in se sklicuje na tožbo, ki jo je vložil zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru. Opisuje tudi svoje finančno stanje in socialne razmere, sodišču pa še predlaga, naj mu pomaga priti do denarnega zneska preživnine za čas iskanja zaposlitve, oprosti pa naj ga tudi plačila sodne takse.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je, po mnenju sodišča, pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno izhajala iz ugotovitve, da je bil tožnik v času od 1. 5. 2017 do 31. 10. 2017 prejemnik denarne socialne pomoči ter zato ni posebej preverjala njegovega finančnega položaja. Pravilno je tudi pojasnila, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja le finančno stanje prosilca, pač pa tudi preverja ali izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, pri čemer se kot ti pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena izmed teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma našteti, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se, med drugim, šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do brezplačne pravne pomoči torej upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je ob tem, po mnenju sodišča, utemeljeno izpostavila, da v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo. Obenem v nadaljevanju izpodbijane odločbe ugotavlja in natančno pojasnjuje, zakaj ta pogoj pri tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

10. Sodišče se ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik s tožbo, s katero želi v upravnem sporu izpodbijati sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 15/2017-27 z dne 4. 8. 2017, nima izgledov za uspeh ter da je njegovo pričakovanje, da bi v postopku uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnih dejanskim stanjem in pravno podlago. Okrožno sodišče v Kopru je s prej navedenim sklepom kot prepozen zavrglo predlog odvetnice A.A. za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila tožniku dodeljena po odločbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 15/2017 z dne 7. 3. 2017. Tožena stranka je pravilno cenila, da si tožnik s tožbo, ki jo je vložil zoper ta sklep, pri toženi stranki pa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dopolnitev tožbe in pravno svetovanje v postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj ta akt ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Izpolnjevanje tega pogoja je namreč procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da sodišče tožbo, ki tega pogoja ne izpolnjuje, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrže. Tožena stranka je torej pravilno ocenila, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu, v katerem izpodbija prej navedeni sklep Okrožnega sodišča v Kopru, nerazumna, saj je njegovo pričakovanje, da bi v takem postopku uspel, v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Temu navsezadnje pritrjuje odločitev sodišča, ki jo je sprejelo v tej zadevi, torej v zadevi opr. št. III U 178/2017, saj je tožnikovo tožbo s sklepom z dne 12. 2. 2018 zavrglo.

11. Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

12. Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj mu sodišča pomaga priti do denarnega zneska preživnine, vendar pa odločanje o tem (torej o denarni socialni pomoči ali drugih oblikah socialnih transferjev) ne sodi v pristojnost tukajšnjega sodišča, enako tudi ne odločanje o odškodninskih zahtevkih. Glede tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača in zato ta tožniku tudi ni bila odmerjena.