Jedro

Ni upošteven pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo stroške postopka, saj iz spisa izhaja, da sodišče ni upoštevalo stroškov pritožbe, čeprav jih je tožena stranka priglasila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se postopek ustavi (I. točka) in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti 489,60 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa. Navaja, da je sodišče zmotno priznalo nadaljnje pravdne stroške nad zneskom 367,20 EUR (II. točka izreka), in sicer za znesek 122,40 EUR preveč. Sodna praksa pritožbenega sodišča (npr. VDSS sodba Pdp 354/2018 in VDSS sklep Psp 132/2019) je enotna, in se tarifna št. 15/1/c OT ne uporablja, saj zvišanje pravdnih stroškov temelji le na lastnosti ene stranke, in sicer gre za delodajalca, kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo v ponovljenem postopku, saj je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 513/2019 z dne 13. 11. 2019 pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo. V nadaljevanju je tožnica umaknila tožbo dne 5. 12. 2019, tožena stranka se je z umikom strinjala in sodišče je postopek ustavilo. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da je tožnica vložila tožbo dne 9. 7. 2018, v kateri je med drugim zahtevala tudi povrnitev stroškov disciplinskega postopka v znesku 1.495,34 EUR. V ponovljenem postopku je sodišče toženi stranki priznalo 400 točk za odgovor na tožbo ter 400 točk za prvi narok za glavno obravnavo ter 2 % materialnih stroškov, pri čemer iz spisa izhaja, da je tožena stranka priglasila tudi stroške za pritožbo v višini 300 točk in 2 % materialnih stroškov, kar pa sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka ni upoštevalo.

6. Zaradi navedenega ni upošteven pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo stroške postopka, saj iz spisa izhaja, da sodišče ni upoštevalo stroškov pritožbe, čeprav jih je tožena stranka priglasila v višini 300 točk z 2 % materialnimi stroški. Pri preizkusu odločitve o stroških postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi morala tožnica povrniti toženi stranki celo višje stroške postopka, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje. Ugotoviti je sicer, da se je sodišče delno zmotno sklicevalo na Odvetniško tarifo tar. št. 15/c glede na ustaljeno sodno prakso višjega delovnega in socialnega sodišča (Pdp 354/2018 in Psp 132/2019), vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu 2. točke 365. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP.