Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep VI Kp 8264/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:VI.KP.8264.2021 Kazenski oddelek

priznanje krivde predobravnavni narok zavrnitev priznanja krivde razlogi za zavrnitev silobran oprostilna sodba razveljavitev sodbe pogoji za sprejem priznanja krivde
Višje sodišče v Ljubljani
15. junij 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje, ob upoštevanju obtoženčevih navedb o silobranu, priznanja krivde ne bi smelo sprejeti. Za zaključek, da je bilo dejanje res storjeno v silobranu, pa bi moralo izvesti celoten dokazni postopek.

Obveznost sodnika je, da preveri obseg priznanja in nedvoumnost tega, da se priznanje nanaša na kaznivo dejanje, kot je očitano v obtožnem aktu. To je še posebej pomembno, če obtoženec navaja okoliščine, iz katerih bi sodnik lahko sklepal, da je bilo dejanje storjeno drugače ali da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnici, pa tudi, če iz dokaznega gradiva ali navedb obtoženca izhaja, da bi lahko žrtev sama prispevala k storitvi kaznivega dejanja. Če je podan kakršenkoli dvom v zaključek, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, na kateri lahko natančno razišče dejansko stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z uvodoma navedeno sodbo obtoženega A. A. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem in drugem odstavku 122. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in s predlogom, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opravilo predobravnavani narok, na katerem je obtoženec krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Ob tem je navajal, da je dejanje storil v silobranu. Sodišče je priznanje krivde sprejelo, opravilo narok za izrek kazenske sankcije, nato pa na podlagi obtoženčevih navedb zaključilo, da je obtoženec dejanje storil v silobranu, ter mu izreklo oprostilno sodbo.

5. Državna tožilka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje, ob upoštevanju obtoženčevih navedb o silobranu, priznanja krivde ne bi smelo sprejeti. Za zaključek, da je bilo dejanje res storjeno v silobranu, pa bi moralo izvesti celoten dokazni postopek.

6. Stališče državne tožilke je pravilno. V skladu s prvim odstavkom 285.c člena ZKP mora sodišče ob priznanju krivde med drugim presoditi, ali je priznanje jasno, popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Obveznost sodnika je, da preveri obseg priznanja in nedvoumnost tega, da se priznanje nanaša na kaznivo dejanje, kot je očitano v obtožnem aktu. To je še posebej pomembno, če obtoženec navaja okoliščine, iz katerih bi sodnik lahko sklepal, da je bilo dejanje storjeno drugače ali da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnici, pa tudi, če iz dokaznega gradiva ali navedb obtoženca izhaja, da bi lahko žrtev sama prispevala k storitvi kaznivega dejanja.1 Če je podan kakršenkoli dvom v zaključek, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, na kateri lahko natančno razišče dejansko stanje.

7. V skladu z navedenim izhodiščem in glede na obtoženčeve navedbe ob priznanju krivde, da je dejanje storil v silobranu, se je sodišču prve stopnje utemeljeno porodil dvom v to, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, vendar je sodišče s tem, ko je priznanje krivde sprejelo, nato pa obtožencu izreklo oprostilno sodbo, postopalo napačno. Sodišče prve stopnje bi moralo obtoženčevo priznanje krivde s sklepom zavrniti (drugi odstavek 285.c člena ZKP) in nadaljevati postopek, kot da je obtoženec izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava (285.d - 285.f člen ZKP), ter opraviti glavno obravnavo.

8. Ker so glede na navedeno pritožbene navedbe utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-186/15-25 z dne 4. 7. 2019.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia