Jedro

Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je Okrajno sodišče v Sevnici ugotovilo obseg zapuščine in za zakonita dediča zapuščine razglasilo zapustnikovega zakonca F. S. do 2/3 in zapustnikovega sina J. S. do 1/3 zapuščine ter odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti opravi vpis pri zapustniku lastnih nepremičninah lastninske pravice za F. S. in J. S. v ustreznem deležu. Zoper sklep o dedovanju se je pritožila dedinja F. S., ker meni, da je sin S. J. po tem sklepu dobil preveč. Ni se udeležil niti zapuščinske obravnave, niti ni skrbel za očeta ali zanjo. Zato meni, da bi bilo povsem zadosti, če bi dobil le traktor Zetor, ki ga tudi že ves čas uporablja. Do ostalih stvari pa ne bi smel imeti pravice. Ker je sama invalid in sedaj odvisna od družbene pomoči, prosi, da se sklep o dedovanju razveljavi in upošteva njena pritožba.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je nastopilo dedovanje na podlagi zakona, ker zapustnik ni naredil oporoke. Pritožnica je žena zapustnika, dedič J. S. pa njegov sin. Oba sta tako zakonita dediča prvega dednega reda. Po 11. členu Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec. Ti pa dedujejo po enakih delih. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo to določbo, ko je odločilo, da dedič J. S. deduje do 1/3 zapuščine, glede na to, da pridejo v poštev kot dediči njegova mati in njegova sestra, ki pa je svoj dedni delež odstopila v korist svoje matere pritožnice, zaradi česar je ta dedovala 2/3 zapuščine. Pritožnica v pritožbi smiselno zahteva povečanje svojega dednega deleža, vendar pa neutemeljeno, saj lahko zakonec utemeljeno zahteva, da sodišče odloči, da deduje tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči, ali pa odloči, da deduje zakonec vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila, le, če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, kot je to določeno v 23. členu ZD. Ker pa pritožnica deduje z dediči prvega dednega reda, kjer pa to po zakonu ni predvideno, je njena zahteva neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo, ker tudi ni ugotovilo bistvenih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.