Jedro

Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je na podlagi pooblastila ugotavljal, kdo je dejanski pritožnik. Kdo vlaga pritožbo, je namreč razvidno iz vloge. Ker iz pritožbe izhaja, katero stranko zastopa odvetnik, bi ga moral organ pozvati na predložitev pooblastila za zastopanje te stranke, po morebiti neuspešno pretečenem roku za njegovo predložitev pa pritožbo zavreči.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarstvo št. 302-10/2011/101 z dne 26. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo podjetja A. d.o.o. iz Postojne, vloženo zoper sklep Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) št. 488/2011 z dne 25. 7. 2011. S tem sklepom je bila na prvi stopnji zavrnjena vloga prijavitelja A. d.o.o., Beograd, ki jo je vložil v zvezi z javnim razpisom za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011 (Uradni list RS, št. 25/10). Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil sklep 488/2011 napačno naslovljen na podjetje A. d.o.o. iz Postojne, kateremu je bila tudi v pravnem pouku dana pravica do pritožbe namesto prijavitelju A. d.o.o. iz Beograda. Ker to ni pravilno, saj bi moral biti o dodelitvi spodbude obveščen vlagatelj, ki ima tudi pravico do pritožbe, se pritožba A. d.o.o. iz Postojne zavrže v skladu s prvim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj jo je vložila neupravičena oseba. Ker pa prijavitelj zaradi napačnega ravnanja prvostopenjskega organa ne sme trpeti škodljivih posledic, mora prvostopenjski organ odločbo vročiti stranki, ki zoper njo lahko vloži pritožbo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je njegov pooblaščenec – odvetnik ... – vložil pritožbo v njegovem imenu in za njegov račun, ne pa v imenu slovenskega podjetja A. d.o.o. iz Postojne. Dopušča možnost, da je bilo vlogi priloženo napačno pooblastilo, to je pooblastilo podjetja A. d.o.o. Postojna, saj je isti odvetnik zastopal obe pravni osebi. V takem primeru pa bi moral upravni organ njegovo pritožbo obravnavati kot nepopolno in ga pozvati na predložitev pooblastila. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnik na podlagi odrejene vročitve sklepa št. 488/2011 vložil pritožbo, ki je bila 13. 1. 2012 odstopljena v reševanje Ministrstvu za gospodarstvo kot drugostopenjskemu organu in je trenutno v postopku reševanja. V nadaljevanju ponavlja razloge za zavrženje pritožbe. Meni, da tožnik sploh ni aktivno legitimiran za vložitev obravnavane tožbe, glede na vloženo pritožbo pa je ta upravni spor preuranjen. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže, podrejeno, naj jo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa, če tako določa zakon. Tako je v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 dopustno izpodbijati tiste sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Sklep, s katerim se postopek konča, je tudi sklep o zavrženju pritožbe zoper prvostopenjski upravni akt. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je zato glede na navedbe v odgovoru na tožbo, da je tožnik zoper sklep JAPTI št. 488/2011 z dne 25. 7. 2011 po pravilno opravljeni vročitvi vložil pritožbo, ki da je v postopku obravnavanja, najprej ugotavljalo, ali ima tožnik še pravni interes za vodenje tega upravnega spora. Toženko je pozvalo, naj v danem roku sporoči, ali je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep št. 488/2011 že odločeno. V odgovoru z dne 6. 9. 2012 je pojasnila, da je pritožba v postopku obravnavanja.

Navedeno pomeni, da o tožnikovi kasnejši pritožbi vsebinsko še ni bilo odločeno, zaradi česar ni pridobil nove možnosti za vložitev tožbe v upravnem sporu. Zaradi tega tudi ni prenehal njegov pravni interes za nadaljnje vodenje tega upravnega spora, v katerem naj sodišče ugotovi, da je upravni organ njegovo pritožbo neutemeljeno štel za pritožbo drugega podjetja in jo zato nezakonito zavrgel. S tega vidika ta upravni spor ni preuranjen, niti ni razloga za zavrženje tožbe.

V zadevi ni sporno, da je bila s sklepom JAPTI št. 488/2011 z dne 25. 7. 2011 tožnikova vloga, poslana na omenjeni javni razpis, zavrnjena. Prav tako ni sporno, da je bil navedeni sklep vročen istoimenskemu podjetju iz Postojne. Kot izhaja iz predloženih listin, je bilo to 29. 7. 2011. Sporno pa je, kdo se je zoper sklep JAPTI pritožil – ali tožnik kot upravičena oseba ali pa postojnski A. d.o.o., ki mu je bil sklep dejansko vročen.

Sodišče na podlagi predložene fotokopije pritožbe z dne 5. 8. 2011, ki jo je vložil odvetnik ... (priloga B5), ugotavlja to, kar trdi tožnik v tožbi, in sicer, da jo je vložil on, ne pa A. d.o.o. iz Postojne. V uvodu pritožbe je namreč navedeno, da imenovani odvetnik v postopku javnega razpisa /.../, vlagatelja A. d.o.o., Beograd, po pooblastilu vlagatelja vlaga pritožbo. V zaključku pritožbe pritožnik predlaga, naj pritožbeni organ izpodbijani sklep odpravi oz. razveljavi ter vlogi vlagatelja ugodi oz. vrne v ponovno odločanje.

Navedeno po mnenju sodišča jasno kaže, da je vlagatelj v postopku javnega razpisa A. d.o.o. iz Beograda, ki tudi vlaga pritožbo. Res je tej pritožbi priloženo pooblastilo, ki ga je dalo odvetniku ... podjetje A. d.o.o. iz Postojne, vendar je upravni organ ravnal nepravilno, ko je na podlagi pooblastila ugotavljal, kdo je dejanski pritožnik. Kdo vlaga pritožbo, je namreč razvidno iz vloge (prvi odstavek 66. člena ZUP). Ker iz pritožbe izhaja, katero stranko zastopa odvetnik, bi ga moral organ pozvati na predložitev pooblastila za zastopanje te stranke (peti odstavek 55. člena ZUP), po morebiti neuspešno pretečenem roku za njegovo predložitev pa pritožbo zavreči (šesti odstavek istega člena). Z opustitvijo takega ravnanja so bile kršene omenjene postopkovne določbe ZUP, kar je vplivalo na odločitev v zadevi (prvi odstavek 237. člena ZUP).

Sodišče se sicer strinja s toženko, da je bil sklep JAPTI vročen nepravi osebi. Ker pa se je tožnik zoper sklep kljub temu pritožil, je s tem preprečil nastanek nezakonitih posledic nepravilne vročitve – to je, da s sklepom in njegovo vsebino ne bi bil seznanjen (namesto z vročitvijo je bil z njim očitno seznanjen na drug način), zaradi česar zoper njo ne bi vložil pravnega sredstva. O tako vloženi pritožbi bi moral upravni organ po odpravi pomanjkljivosti glede pooblastila vsebinsko odločiti. To pomeni, da je tožnik kot vlagatelj pritožbe, ki je bila nezakonito zavržena, aktivno legitimiran za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).