Jedro

Z dnem, ko je zavarovalnica sprejela ponudbo sedanjega zavarovanca za sklenitev zavarovalne pogodbe, je bila zavarovalna pogodba že sklenjena, ne glede na kasnejši podpis zavarovalne police.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu (v 1. in 3. točki izreka), potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe znesek 967,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.4.2008 dalje do plačila (1. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek v delu glavnice v višini 20,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 7.4.2008 do plačila (2. točka izreka) in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe pravdne stroške v višini 83,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Proti sodbi se toženec pravočasno pritožuje brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da je sodišče že izdalo sklep, s katerim je obtožni predlog zoper njega zavrglo. Iz sodbe je poleg tega razvidno, da je bila zavarovalna polica sklenjena dne 22.4.2005, škodni dogodek pa je bil storjen dne 21.4.2005, torej dan pred sklenitvijo zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker toženec na tožbo ni odgovoril, potem ko je ugotovilo, da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana (1. odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker toženec na tožbo ni odgovoril, se šteje, da priznava resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev in se zato ta dejstva štejejo za resnična in se vzamejo za dejansko podlago (zamudne) sodbe. Zamudna sodba se zato tudi ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Prav to pa poskuša pritožba s trditvijo o neupoštevanju sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah o zavrženju obtožnega predloga tožeče stranke zoper toženca, z dne 29.6.2007 (priloga B1). Zgolj podrejeno pritožbeno sodišče pripominja, da tudi upoštevanje tega sklepa na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati. Z navedbo, da je bila zavarovalna polica sklenjena 22.4.2005, do škodnega dogodka pa je prišlo 21.4.2005 (ko naj zavarovanje še ne bi veljalo), pa tožnik smiselno zatrjuje, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejanske podlage tožbe. To pa ne drži. Res je bila zavarovalna polica št. 1191482 sklenjena dne 22.4.2005, vendar z veljavnostjo od dne 12.4.2005, ko je tožeča stranka sprejela ponudbo zavarovanca. Šteje se, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena že takrat (28. člen v zvezi s 925. členom Obligacijskega zakonika) in je torej zavarovanje že „pokrilo“ škodni dogodek dne 21.4.2005. To je tudi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (6. odstavek stran 2 sodbe). Ker iz dejanskih navedb tožbe izhaja tudi, da je toženec odškodninsko odgovoren zavarovancu tožeče stranke, je njen tožbeni zahtevek na podlagi subrogacije (963. člen OZ) utemeljen.

Sodišče prve stopnje torej z izdajo zamudne sodbe ni kršilo določb 318. člena ZPP, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).