Jedro

Ni pritože proti sklepu, s katerim sodišče naloži podpis pritožbe tožencu, ki je vložil nepodpisano vlogo. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je po predhodnem obvestilu toženca uporabilo določbo 141. čl. ZPP in opravilo nadomestno vročitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 15.2.2001, ker toženec ni podpisal pritožbe. Proti temu sklepu toženec vlaga pritožbo. Ne drži ugotovitev, da mu ni bilo mogoče vročiti sodnega pisanja. Pošta ni pustila nobenega obvestila za prevzem pošte. Res je, da so v bloku že večkrat zagoreli nabiralniki, tako da je možno, da zato obvestila ni prejel. Prosi za obravnavanje pritožbe ali pa ponovno vročitev pritožbe v podpis. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da določba 336. čl. ZPP predpisuje, da če pritožba ni podpisana (nepopolna pritožba), zahteva sodišče s sklepom, naj pritožnik v določenem roku takšno pritožbo popravi. Proti temu sklepu ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je takšen sklep izdalo (list. št. 33) in sklep skušalo vročiti (povratnica z oznako obveščen 3.4.2001, 4.4.2001, list. št. 35). Iz povratnice sledi, da toženec pošiljk ni dvignil. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno po določbi 141. čl. ZPP. Iz vročilnice (list. št. 35) sledi, da je bil naslovnik še dvakrat obveščen in sicer 26.4. in 28.4.2001, da pošiljk ni dvignil, ter da mu je zato poštar na naslovu X. pustil obvestilo, iz katerega sledi, da mora pisanje osebno prevzeti in kje. Pri zabeležkah se je uradna oseba podpisala z oznako, da je pustila vročilnico na naslovu. V pritožbi toženec trdi, da obvestila ni prejel oz. da so poštni nabiralniki že večkrat goreli. Pri tem za svoje trditve ne ponuja dokazov. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v tej listini potrjuje (224. čl. ZPP). Sodišče ne dvomi o pristnosti listine. Tožena stranka pa ne ponuja dokazov, ki bi lahko dokazali, da vsebina listine ni prava. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo v skladu z določbo 141. čl. ZPP, da je bila vročitev opravljena 15 dni zatem, ko je vročevalec pustil ustrezno obvestilo na naslovu tožene stranke. Ker vloga toženca ni bila popolna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Zato tudi pritožbeno sodišče te vloge ne more obravnavati. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZPP in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP).