Jedro

V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom predznambe zastavne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo 33.749.338,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.6.2002 do plačila zavrne, tožeči stranki pa se naloži v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti pravdne stroške tožene stranke v znesku 357.500,00 SIT, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti pritožbene stroške tožene stranke v višini 206.484,00 SIT.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 33.749.338,60 SIT z zakonskimi zaamudnimi obrestmi od 17.6.2002 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.315.289,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

20.12.2003 do plačila, stranskim intervenientom pa v znesku

651.000,00 SIT.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka in stranska intervenienta na strani tožeče stranke so odgovorili na pritožbo in predlagalia pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je od tožene stranke uveljavljala plačilo na podlagi jamstva iz 1. odst. 33. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS/I št. 27/1991 - v nadaljevanju ZDen).

Navedena določba določa, da se v postopku denacionalizacije nepremičnine upravičencem vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljanju do dneva uveljavitve tega zakona.

Hkrati pa je določeno jamstvo tožene stranke za terjatve, ki so bile zavarovane z navedenimi hipotekarnimi bremeni.

Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je torej ključno vprašanje, ali je v času uveljavitve ZDen (7.12.1991) pravna prednica tožeče stranke imela hipoteko na nepremičninah, vpisanih v vl. št. k.o. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo naslednja relevantna dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in jih tožena stranka niti ni prerekala: - 7.5.1992 sta pravni prednik tožeče stranke kot zastavni upnik in A. d.o.o. kot zastavnik sklenila Pogodbo o zavarovanju denarnih terjatev zastavnega upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah zastavnika (priloga A6), s katero so bile zavarovane terjatve zastavnega upnika z vknjižbo zastavne pravice s prepovedjo odtujitve na nepremičnini vložek št. k.o.; - 10.9.1992 sta ista pogodbenika sklenila Pogodbo o dolgoročnem namenskem kreditu (A2) za znesek 9.569.457,10 SIT, v kateri je bilo določeno, da se obveznost zavaruje z zastavno pravico na nepremičnini vložek št. po sklenjeni pogodbi o hipoteki z dne 7.5.1992; - pri citirani nepremičnini je bila dne 24.10.1991 s sklepom o zaznambi vrstnega reda pod Dn. št. 1743/91 vpisana zaznamba vrstnega reda na predlog L. d.o.o., Škofja Loka in je bila v tem vrstnem redu vknjižena zastavna pravica v korist pravnega prednika tožeče stranke na podlagi pogodbe z dne 7.5.1992. Utemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo. Tožeča stranka zatrjuje, da je njena pravna prednica (v nadaljevanju tožeča stranka) hipoteko na spornih nepremičninah pridobila na podlagi pogodbe. V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom predznambe zastavne pravice. Sodišče prve stopnje se pri tem sklicuje na določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki pa za sporno razmerje neposredno niso uporabljive, saj je bil Zakon o zemljiški knjigi uveljavljen šele v letu 1995. V spornem obdobju so se za navedena vprašanja uporabljala pravila Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki je pojem zaznambe urejal v paragrafu 20. Gre torej za vpis pravnih dejstev, ki sama po sebi niso pravni temelj za pridobitev pravic, imajo pa določen učinek na pravni promet z nepremičninami.

Kot posebna oblika zaznambe je bila zaznamba vrstnega reda urejena v

1. odst. paragrafa 60, ki je urejal upravičenje lastnika, da zahteva knjižno zaznambo o tem, da hoče svoje zemljišče odsvojiti ali dati zastavno pravico za dolg zato, da se zagotovi knjižni vrstni red glede pravic na podlagi takšnih poslov. Sama zaznamba vrstnega reda torej še ne pomeni nastanka neke pravice, temveč ima učinek zgolj v varovanju vrstnega reda. Takšno zaznambo predlaga lastnik nepremičnine predvsem takrat, kadar še ni sklenil zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice oziroma za ustanovitev hipoteke (glej tudi določbe 68 - 75. člena sedaj veljavnega ZZK-1).

Drugačen pa je učinek predznambe v zemljiški knjigi, ki se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj za pridobitev pravice, učinkuje pa pod odložnim pogojem, da se predznamba opraviči. Predpostavka za predznambo je torej v primeru pogodbene ustanovitve hipoteke obstoj zavezovalnega pravnega posla, ki pa še ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo nastale pravice v zemljiški knjigi (glej 49. člen ZZK-1). V konkretnem primeru je sama tožeča stranka zatrjevala, da v času uveljavitve ZDen tožena stranka še ni sklenila z lastnikom nepremčnine zavezovalnega posla kot podlage za nastanek sporne zastavne pravice, saj sta bili pogodbi, na kateri se sklicuje tožeča stranka, sklenjeni šele 7.5.1992 in 10.9.1992 (A2 in A6). Pred sklenitvijo navedenih pogodb, na podlagi katerih tožeča stranka utemeljuje pridobitev zastavne pravice, glede na gornjo obrazložitev sama pravica ni mogla nastati. Navedene ugotovitve tako kažejo na nesklepčnost tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka postavila v tožbi, v posledici česar bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Ker je sodišče prve stopnje materialopravno zmotno utemeljevalo učinek zaznambe vrstnega reda, na katerega se sklicuje tožeča stranka, z učinkom predznambe zastavne pravice, je s tem v izpodbijani sodbi podana kršitev zmotne uporabe materialnega prava, na katero pravilno opozarja pritožnica v pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato v okviru pravilne uporabe materialnega prava, upoštevajoč dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in trditveno podlago same tožeče stranke pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

Zavrnitev tožbenega zahtevka je narekovala spremembo odločitve sodišča prve stopnje tudi glede stroškov postopka in sicer tako, da je pritožbeno sodišče tožeči stranki naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožene stranke (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je kot potrebne stroške toženi stranki priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo (1500 točk), zastopanje na naroku 9.10.2003 (750 točk) in na naroku 20.11.2003 (500 točk), upoševaje vrednost točke po veljavni Odvetniški tarifi (16. člen Zakona o državnem pravobranilstvu).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela je upravičena do povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka in sicer za sestavo pritožbo 1875 točk. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa glede na uspeh tožene stranke s pritožbo ni upravičena tožeča stranka, ki je priglasila stroške odgovora na pritožbo (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).