Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nezaupanje do sodnice in do ravnanja sodišča s spisom ni razlog za delegacijo pristojnosti po določilih 67. člena ZPP.
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Tožeča stranka je na javni obravnavi dne 4.7.2003 in s pripravljalno vlogo z istim datumom zahtevala izločitev predsednice senata in predlagala določitev drugega pristojnega sodišča. Kot razlog v obeh primerih navaja nezaupanje do sodnice in tudi do postopanja sodišča s sodnim spisom. Po njenih navedbah naj bi namreč bila izločena listina (pismo tožnice z dne 24.5.2002), kar naj bi vplivalo na odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča o pritožbi zoper zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Kasneje naj bi se ta listina spet pojavila v spisu. Zato tožnica dvomi, da ji je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zagotovljeno neodvisno in nepristransko sojenje in predlaga, da Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) za obravnavanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog ni utemeljen.
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem. Namen navedene določbe je predvsem omogočiti izvedbo postopka kar najbolj ekonomično, kar pomeni s čim manjšimi stroški za stranke in sodišče. V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Poslovanje sodišč s spisi in v tem okviru dostopnost sodnikov in sodnega osebja do spisov, ureja Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.), ki velja za vsa sodišča. Zato tudi pri kateremkoli drugem delovnem sodišču poslovanje s spisom ne bi bilo drugačno.
Že v sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednice senata z dne 17.7.2003 je bilo tožnici tudi pojasnjeno, da njeni dvomi o pravilnem postopanju z listinami v spisu, niso utemeljeni. Iz spisa je razvidno, da je bilo tožbi priloženo enajst listin, ki so v spisu vložene in zavedene kot priloge od A1 do A11. V tožbi je kot priloga sicer navedeno tudi pismo tožnice z dne 24.5.2002. Vendar se na to navedbo v tožbi ni mogoče zanesti, saj navaja le osem prilog, prilaga pa jih enajst. Zato ni razloga za dvom, da so bile v spis vložene vse tožbi priložene priloge, med katerimi pa očitno ni bilo spornega pisma. To pismo je bilo sodišču predloženo šele s pripravljalno vlogo z dne 31.3.2003, ki jo je sodišče prejelo 1.4.2003 in je bilo šele takrat vloženo v spis kot priloga A13. To pa pomeni, da navedene listine ob odločanju Višjega delovnega in socialnega sodišča o začasni odredbi dne 21.2.2003 v spisu ni bilo zato, ker ga tožnica (še) ni predložila, in ne zato, ker bi ga nekdo na sodišču namenoma izločil iz spisa.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne obstajajo zakonsko določeni tehtni razlogi za delegacijo in bi bila takšna odločitev tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti. Zato je revizijsko sodišče predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti po določilih 67. člena ZPP zavrnilo.