Jedro

Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o začasni odredbi. Z njo je do pravnomočnega končanja predmetnega spora zadržalo učinkovanje kreditne pogodbe v CHF, ki sta jo tožnika sklenila s toženko 23. 1. 2008.

2.V pravočasni pritožbi toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev ter ugoditev ugovoru oziroma razveljavitev in zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za zavrnitev in priglašata stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Prvi in osnovni pogoj za ohranitev izdane začasne odredbe v veljavi je verjeten obstoj nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Pravno podlago za presojo o verjetnosti terjatve predstavljajo določbe ZPotK,1 ZVPot2 ter temeljna načela OZ3 , ki jih je treba razlagati evroskladno v luči minimalne harmonizacije, kot to določata Direktiva in sodna praksa SEU. Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot. Sankcija ničnosti je predpisana za pogodbene pogoje, ki bi bili do potrošnika nepošteni (23. člen ZVPot). Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če: - v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank; - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika; - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval; ali - nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (prvi odstavek 24. člena ZVPot). Izhodišče presoje nepoštenosti obravnavanega pogodbenega pogoja je, da je banka, ki ima profesionalno védenje in izkušnje glede prevzetih tveganj, v razmerju do povprečnega potrošnika, za katerega se (po evropskem pravu) domneva, da se ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja, v veliki informacijski premoči. Enakopravnost v položajih naj se zato vzpostavi z informacijsko oziroma pojasnilno obveznostjo banke (kar je dobra vera v postopkovnem smislu). Neopravljena pojasnilna dolžnost banke pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.

6.V sklepu o začasni odredbi je bila presoja, da je verjetnost terjatve izkazana, oprta na navedbe tožnikov, da jima toženka ni posredovala konkretnih informacij, na podlagi katerih bi lahko ocenila znatne ekonomske posledice zaradi nepredvidljivega gibanja tečaja, da je bila izpostavljena zgolj ugodnost kredita v CHF, ni pa jima bilo pojasnjeno, kako tvegan posel sklepata ter kaj se zgodi z odplačevanjem kredita, če se vrednost CHF proti valuti EUR spremeni.

7.V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje ponovno presojalo verjetno izkazanost terjatve, tokrat tudi na podlagi ugovornih navedb in prepisov zvočnih posnetkov zaslišanj toženkinih bančnih uslužbencev (iz drugih pravd), ter ugotovilo enako: na podlagi prejetih opozoril se tožnika kot povprečna potrošnika, ki prejemata dohodke v EUR, nista mogla zavedati, da so valutna razmerja povsem nestabilna (nepredvidljiva, nenapovedljiva), da so nihanja lahko zelo visoka ter da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride.

8.Sodišče prve stopnje je ocenilo, da v tej fazi postopka (še) ni potrebno zaslišanje bančne uslužbenke, ki je sodelovala pri sklenitvi sporne kreditne pogodbe, ker že razpoložljivo procesno gradivo omogoča odločitev o ugovoru. Pritožnica utemeljeno opozarja na napačnost te postopkovne odločitve. V postopku zavarovanja se dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti.4 Odločitev je sicer lahko sprejeta brez naroka (29. a člen ZIZ), na podlagi krajšega dokaznega postopka in posledično krajše (nepopolne) dokazne ocene. Vendar mora sodišče v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

9.Toženka je v ugovornem postopku trdila, da je njena bančna uslužbenka A. A. tožnikoma ponudila kredit v CHF in EUR (za oba je pripravila informativni izračun), ter da je bilo tožnikoma ob sklenitvi pogodbe pojasnjeno, da je kredit v CHF povezan s tveganjem zaradi gibanja tečaja valutnega para CHF/EUR, da gibanja tečaja ni mogoče napovedati in da se lahko zaradi rasti tečaja njena kreditna obveznost (obrok in glavnica) znatno poveča. Iz toženkinih ugovornih trditev izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, tudi na okoliščino, da lahko valutno tveganje, ki navzgor ni omejeno, pomembno vpliva na njuno plačilno sposobnost. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo. Toženka zato utemeljeno izpostavlja, da bi šele izvedba predlaganega dokaza omogočala presojo, ali sta tožnika razumela (oziroma nista razumela) razsežnost(i) prevzetega valutnega tveganja. Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje sprejeti šele po izvedbi predlaganega dokaza, katerega izvedba ni zamudna.

10.Ker je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče, predlagane za potrditev verjetne izkazanosti ugovornih navedb, utemeljen (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Pritožbenemu sodišču se posledično ni bilo treba vsebinsko opredeliti do ostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11.Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stroški zavarovanja terjatve sestavni del pravdnih stroškov. O pritožbenih stroških bo zato odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

-------------------------------

1Zakon o potrošniških kreditih, Ur. l. RS, št. 70/2000, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o varstvu potrošnikov, Ur. l. RS, št. 20/1998, s spremembami in dopolnitvami.

3Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

4Dokazni standard verjetnosti je izpolnjen, kadar so razlogi v prid resničnosti nekega pravno odločilnega dejstva močnejši oziroma številčnejši od razlogov v prid neresničnosti.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 29a, 272, 272/1 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 24, 24/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.