Jedro

Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ugotovilo, da je pritožba tožnice zoper sodbo, izdano v predmetni zadevi, umaknjena, ter še sklenilo, da tožnica sama krije stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Tožnica se zoper navedeni sklep pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov. Ne strinja se, da vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude roka za plačilo sodne takse sploh ni možna. Sodišče je predlog napačno zavrglo kot nedovoljen. Razlogovanje sodišča v zvezi s tem je napačno. Ne gre za nepodaljšljivi materialnopravni, ampak za procesni rok. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča RS I Up-152/2014, katero je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo. Določba 6.c člena ZST-1, ki se nanaša na zamudo iz tehnično-finančnih razlogov, ni relevantna, pač pa so relevantne določbe ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje. Po 105.a členu ZPP je plačilo takse procesna predpostavka za obravnavo pritožbe, rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče, da vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo takse sploh ni dopustna, češ da gre za materialnopravni rok, kar pa ne drži. Posledično je predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje napačno zavrglo kot nedovoljen.

7. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.

8. Tudi to, da lahko sodišče taksnemu zavezancu odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, kaže na to, da gre za podaljšljivi, procesni rok, ne pa za materialnopravni rok, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje ter se pri tem neustrezno sklicevalo na sklep VSRS II Ips 66/2018 z dne 17. 5. 2018, s katerim je bila revizija (zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) zavržena kot nedovoljena. Iz tega sklepa, ki niti ni vsebinski, nikakor ni razbrati stališča, ki ga je razbralo sodišče prve stopnje, da naj bi bil sporni rok materialnopravni.

9. Sodišče prve stopnje se je sicer sklicevalo še na sklep VSRS I Up-152/2014 z dne 5. 2. 2015, a tudi njegove vsebine ni pravilno upoštevalo. Iz tega sklepa namreč jasno izhaja, da se v primeru zamude roka s plačilom sodne takse (glede na to, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za določeno dejanje v postopku), uporabljajo določbe procesnega zakona o vrnitvi v prejšnje stanje. V istem sklepu je VSRS tudi pojasnilo, da stališče, da je rok za plačilo sodne takse procesni rok, potrjuje tudi 6. c člen ZST-1, ki uvaja možnost posebne vrnitve v prejšnje stanje (zaradi zamude iz tehničnih razlogov), a je sodišče prve stopnje vseeno napačno sklepalo, da glede na posebno ureditev instituta v ZST-1, ne pride v poštev splošna ureditev instituta po določbah ZPP, kar pa prav tako ne drži. 10. V posledici napačne odločitve o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 105. a člena ZPP napačno štelo, da je pritožba umaknjena. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. točka 365. člena ZPP), da o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči po vsebini.

12. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).