Jedro

Če sodišče odločbo opre na v izvedenskem mnenju ocenjene vrednosti, obenem pa se v izreku navedene vrednosti ne ujemajo z onimi iz cenitve, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost v nadaljevanju navedenih par.št.: 867 - 1.337.779,8 SIT, 868 - 2.793.931,20 SIT, 908 - 852.159,42 SIT, 909 - 2.009.410,20 SIT, 912 - 640.281,24 SIT, 914 - 227.777,76, 915 - 398.090,70 SIT, 920 - 244.178,93 SIT, 952 - 745.482,02 SIT, 954 - 924.924,96 SIT, 955 - 398.397,24 SIT, 956 - 250.929,72 SIT, 957 -370.213,20 SIT, 958 - 434.591,64 SIT, 969/2 - 531.287,56 SIT, 982 - 606.869,85 SIT, 1006 - 250.658,64 SIT, 1007 - 430.113,60 SIT in 20/3 - 16.659.045,00 SIT; vse vl.št. 17 k.o... Obenem je dolžniku naložilo, naj plača upnikove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 94.104,77 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.1.2000 dalje do plačila.

Zoper sklep se pritožujeta dolžnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge ter predlagata, naj sodišče sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Prvo sodišče je s sklepom pritožbo drugodolžnice zavrglo. Pritožnik navaja, da pri ogledu nista bila navzoča, čeravno iz cenilnega zapisnika izhaja, da naj bi bila.

Cenitvi oporeka resnost, kar naj bi pokazalo že to, da je v njej naveden očitno napačen datum. Dolžnik nadalje pojasnjuje, da setvena sestava, kot izhaja iz cenitve obdelovalnih površin ne ustreza dejanskemu stanju. Ker ne ve, kako je izvedenec prišel do izračunanih odstotkov njegovega dela podrobneje ne more komentirati. V pritožbi izraža željo, da bi se ogled opravil v njuni navzočnosti. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo cenilca, ko pravi, da je bil gozd pomlajen pred 15 leti s smreko ter navaja, da je bil pomlajen z borom in to pred 25 leti. Ob upoštevanju le-tega bi bila tudi ugotovljena vrednost višja. Nadalje trdi, da se vrednosti parcel, kot so navedene v izreku izpodbijanega sklepa in ki so izražene v SIT, ne ujemajo s tistimi, ki so navedene v cenitvi. Dalje se čudi, kako je lahko v sklepu ugotovljena tudi vrednost parcele 20/3 - stan. stavba, saj le-ta v cenitvi izvedenca V. ni navedena, kakšne druge cenitve pa nista prejela. Zaradi vseh navedenih nasprotij je, tako pritožnik, podana bistvena kršitev ZPP po 14. točki 339/2 člena. Pritožnik zaključuje, da cenitev izvedenca V. ni primerna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin ter ji v celoti nasprotuje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila pritožba drugotožnice resda zavrnjena, vendar pa se učinek pritožbe prvodolžnika zaradi narave stvari razteza tudi nanjo (196. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Če ima odločba pomankljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če odločba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih odločbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki, je podana bistvena kršitev postopka (14. točka 339/2 čl. ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se ugotovljene vrednosti parcel, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, ne ujemajo s tistimi, ki so ugotovljene v cenitvi, na katero se izpodbijani sklep sklicuje. Iz cenitve (list. št. 22) izhaja, da je izvedenec V. ob cenitvi uporabil dve različni metodi. Najprej je ocenjeval zgolj vrednost zemljišč po posameznih parcelah, nato pa je ocenjeval (list št. 23) še vrednost dreves, ki na teh nepremičninah rastejo, vendar tako, da ta cenitev zajema vrednost celotne vegetacije na vseh parcelah skupaj, ne pa ločeno po posameznih parcelnih številkah. Prvo sodišče pa je nasprotno ugotavljalo vrednosti posameznih parcel. Posamezni zneski se od tistih, ki jih izvedenec podaja na list. št. 22 (vrednosti brez drevesja) razlikujejo. Tako ni jasno, in tega tudi ni mogoče preizkusiti, kako je sodišče izračunalo v izreku navedene zneske.

Poleg tega se tudi skupna vsota v izreku navedenih vrednosti razlikuje od vrednosti, ki izhaja iz vsote izvedenskih mnenj.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz izreka umanjkala ocena vrednosti parc. št. 959, ki je zajeta s cenitvijo izvedenca V... Ob takšnem stanju zadeve, pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti ter je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki 339/2 čl. ZPP.

Že iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP). Glede vseh ostalih pritožbenih navedb pa je zgolj zaradi smotrnosti vredno poudariti, da so te neutemeljene. Dolžnika sta namreč (tako izhaja iz v spisu priloženih povratnic red. št. 13 in 15) obe cenitvi prejela ter jim nista ugovarjala. Vse pritožbene navedbe, ki temeljijo na nasprotni trditvi, so torej neutemeljene.

Prvo sodišče naj v ponovljenem postopku odpravi zgoraj navedene nejasnosti, tako da bo sklep možno preizkusiti. V kolikor pa odločitve ne bo mogoče opreti na cenitve, ker so te morebiti nejasne, pa je potrebno izvedenca pozvati, naj cenitev ustrezno popravi.