Up-1555/18-5

22. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Sindikata novinarjev Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, na seji 22. aprila 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 239/2017 z dne 12. 9. 2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. X Pdp 322/2017 z dne 4. 5. 2017 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. X Pd 1363/2016 z dne 26. 1. 2017 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče je ugotovilo, da Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 31/91, 61/08, 28/14, 72/18, 3/19, 81/19 – popr. in 101/20 – v nadaljevanju KPPN) za predlagatelja ter za prvega, drugega in tretjega stranskega udeleženca ne velja od 6. 5. 2009 dalje. Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe je 6. 5. 2009 nastopilo v skladu z drugim odstavkom 34. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP). Zahtevek za enako ugotovitev za čas od 1. 9. 1998 do 5. 5. 2009 je zavrnilo. Presodilo je, da odstop od kolektivne pogodbe pred 6. 5. 2009 ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato, tudi če ga je predlagatelj podal, ne velja. Višje delovno in socialno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo.

2.Pritožnik sodiščem očita, da je vsebino 34. člena ZKolP spremenilo in poseglo v pravico do pravne in socialne države (2. člen Ustave), pravico do svobode dela (49. člen Ustave) in sindikalne svobode (76. člen Ustave), v pravice, ki izhajajo iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (Uradni list FLRJ, MP, št. 11/58, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija MOD št. 98) in Konvencije MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za delavske predstavnike (Uradni list SFRJ, MP, št. 14/82, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija št. 135), v 6. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – MESL), 28. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – Listina) in 11. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Sodišče naj bi z učinkom ex tunc odločilo, da KPPN za predlagatelja in stranske udeležence ne velja od leta 2009, čeprav se je ta ves čas uporabljala in na njej temeljijo številna pravna razmerja. Z izpodbijano odločitvijo naj bi bilo zato poseženo v 155. člen Ustave. Pritožnik sodišču očita tudi, da sodbe ni objavilo v Uradnem listu Republike Slovenije skladno s 53. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1), s čimer naj bi kršilo z Ustavo zagotovljeno pravico, da lahko učinki nastopijo šele po objavi.

3.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 34. člena ZKolP, ki določa, da določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona. Pobudnik navaja, da naj bi izpodbijana ureditev arbitrarno posegala v kolektivni dogovor med delavci in delodajalci na način, da ga preprosto razveljavlja, čeprav ga tako delavci kot delodajalci uporabljajo in ni nihče izmed njih kolektivne pogodbe nikoli odpovedal. Po mnenju pobudnika naj bi zakonodajalec ex lege razveljavil kolektivne pogodbe. Zato naj bi šlo za poseg v ustavne pravice in pravice po mednarodnih konvencijah, predvsem v pravice iz 11. člena EKČP. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi.

B.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudnik navaja, da izpodbija 34. člen ZKolP, vendar iz njegove vloge izhaja, da po vsebini nasprotuje le drugemu odstavku 34. členu ZKolP. Zato je Ustavno sodišče opravilo preizkus le glede drugega odstavka 34. člena ZKolP.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ZUstS. Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Izpodbijani drugi odstavek 34. člena ZKolP ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi pobudnik ni izkazal, da bi očitke o protiustavnosti izpodbijane določbe, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, v rednem sodnem postopku izčrpal po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik