Jedro

Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: „ I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Sklep tožene stranke o razporeditvi tožeče stranke na delovno mesto in v plačilni razred šifra ... z dne 15. 9. 2005 se v delu, ki se nanaša na določitev količnika, razveljavi in se tožnika razporedi v plačilni razred s količnikom 6,00. 2. Sklep Vlade Republike Slovenije šifra ... z dne 30. 3. 2005 se razveljavi.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati za vsak mesec od dne 15. 6. 2004 do uskladitve plače tožnika s količnikom 6,00 razliko v plači, nastalo zaradi razlike med količnikoma 4,70 in 6,00 ter od te razlike obračunati in plačati vse davke in prispevke od osebnih prejemkov in od neto razlik v plači plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsake posamezne razlike v plači, to je od petega dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila, in sicer: - od bruto zneska 476,47 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 7. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 488,38 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 8. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 488,38 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 9. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 10. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 11. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 12. 2004 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 1. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 2. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 3. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 4. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 5. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 6. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 489,84 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 7. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 499,64 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 8. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 499,64 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 9. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 10. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 11. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 12. 2005 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 1. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 2. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 3. 2006 dalje do plačila, od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 4. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 5. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 6. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 501,13 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 7. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 507,64 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 8. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 507,64 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 9. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 10. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 11. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 12. 2006 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 1. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 2. 2007 dalje do plačila, - od bruto zneska 509,15 EUR neto razliko v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 3. 2007 dalje do plačila, ter vse nadaljnje zapadle pripadajoče razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih zneskov v plačilo dalje do plačila, pri čemer je tožena stranka dolžna od bruto zneskov plačati pripadajoče davke in prispevke, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

4. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe 1.stopnje dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 632,04 EUR v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 351,13 EUR v roku 8 dni od prejema pisnega odpravke te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o razporeditvi tožnika na delovno mesto in v plačilni razred šifra ... z dne 15. 9. 2004 v delu, ki se nanaša na določitev količnika in tožnika razporedilo v plačilni razred s količnikom 6,00. Razveljavilo je tudi sklep Vlade RS šifra ... z dne 30. 3. 2005 in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati za vsak mesec od dne 15. 6. 2004 do uskladitve plače tožnika s količnikom 6,00 razliko v plači, nastalo zaradi razlike med količnikoma 4,70 in 6,00 ter od te razlike obračunati in plačati vse davke in prispevke od osebnih prejemkov in od neto zneskov razlike v plači plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsake posamezne razlike v plači, to je od 5. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 1.647,30 EUR in sodne takse v višini 19,82 EUR za tožbo in 9,91 EUR za sodbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske odločbe dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma podredno, da jo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tožene stranke. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju začel veljati takoj po uradni objavi dne 13. 7. 2002, vendar je v končni določbi kot začetek njegove uporabe naveden datum 1. 1. 2004. Zaradi zahtevnosti pogajanj o Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki še niso končana, je tako možna implementacija plačnega sistema le za direktorje in funkcionarje, medtem, ko za javne uslužbence plačnega sistema še vedno ni mogoče implementirati in se tako za tožnika kot javnega uslužbenca ta zakon še ne uporablja. Tako je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki v 1. odstavku 194. člena določa, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v organih upravnih lokalnih skupnosti in pravosodnih organih najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove uradniške nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače, določene v zakonu ali podzakonskem aktu. Ker je tožnik na dan uveljavitve ZJU dosegel naziv inšpektor I s količnikom za določitev osnovne plače v višini 3,60, je bil skladno s 1. odstavkom 58. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih z odločbo z dne 1. 1. 2004 preveden v uradniški naziv VII. stopnje svetovalec II – inšpektor. Tožnik je bil imenovan v naziv inšpektor II, kar je naziv šeste stopnje ter s sklepom št. ... z dne 15. 9. 2004 razporejen na delovno mesto inšpektorja ... v Izpostavi .... V tem sklepu, ki ga tožnik izpodbija, mu je bil pravilno določen količnik za določitev osnovne plače, saj ZJU v 1. odstavku 195. člena določa količnik za določitev osnovne plače za uradniške nazive do začetka uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in sicer za uradniški naziv šeste stopnje v višini 4,40. Tako so neutemeljene navedbe tožeče stranke glede odvzema plačilnih razredov, saj ji je ob upoštevanju 4. odstavka 195. člena ZJU, ki med drugim določa, da uradnik obdrži količnik za določitev plače, pridobljen z napredovanjem, če je ta višji od količnika iz 1. odstavka 195. člena ZJU, pravilno ohranjen količnik 4,70. Tožnik je bil tako skladno s 3. odstavkom 189. člena ZJU ter Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji, razporejen na delovno mesto inšpektor …, skladno s 4. odstavkom 195. člena ZJU pa je bil pravilno razporejen v plačni razred s količnikom 4,70. Poleg tega pa tožena stranka še navaja, da sodišče tudi ni upoštevalo 31. a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, po katerem zaposleni obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, kar pa ne velja za višje upravne delavce, kamor skladno z nazivom sodi tudi tožnik.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal, da naj pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je utemeljeno zaključilo, da v obravnavani zadevi ni šlo za prevedbo po 195. členu ZJU, temveč za izenačitev s tistimi inšpektorji, ki so enako delo v istem organu že opravljali v nazivu višji upravni delavec in tožniku priznalo vse napredovalne razrede.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo in sprejelo napačno odločitev.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bil tožnik 15. 9. 2004 premeščen na delovno mesto, kamor bi moral biti razporejen pred mnogimi leti. Njegovo prejšnje delovno mesto je bilo sicer ukinjeno, vendar je šlo zgolj za formalno razporeditev z enega na drugo delovno mesto. Ker sta obe delovno mesti v VI. tarifni skupini, bi moral tožnik po stališču sodišča prve stopnje skladno z 2. odstavkom 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/02 in nadaljnji), ki je začel veljati 13. 7. 2002, obdržati celotno število plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem, zato je zahtevku tožnika ugodilo.

Utemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je sicer ZSPJS začel veljati 13. 7. 2002, vendar se je začel uporabljati s 1. 1. 2004. Ker pa pogajanja o Kolektivni pogodbi za javni sektor v času izdaje obeh izpodbijanih sklepov še niso bila končana, se določbe ZSPJS za javne uslužbence še niso uporabljale. Kolektivna pogodba za javni sektor je stopila v veljavo šele 10. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 57/2008). Tako tožena stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo uporabiti določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s nadalj.). V 1. odstavku 194. člena ZJU je določeno, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih najkasneje do 1. januarja 2004 prevedejo v nove uradniške nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače, določene v zakonu oziroma podzakonskem predpisu. Tožnik je bil z odločbo z dne 1. 1. 2004 (B3) skladno z 58. členom Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 58/03 in nadalj.) preveden v začasni uradniški naziv VIII. stopnje „svetovalec II – inšpektor“. Kot izhaja iz te odločbe, je tožnik pred uveljavitvijo ZJU dosegel naziv inšpektor I z izhodiščnim količnikom za določitev osnovne plače v višini 3,60 na dan uveljavitve ZJU. Nato je bil tožnik z odločbo z dne 15. 9. 2004 (B5) imenovan s 15. 6. 2004 v naziv šeste stopnje - „inšpektor III“, kar je v skladu z 2. odstavkom 16. točke 58. člena Uredbe, ki določa, da se pred razporeditvijo na delovno mesto inšpektorja, inšpektorji prevedeni v začasne uradniške nazive (po 1. odstavku 16. točke 58. člena te Uredbe), imenujejo v naziv inšpektor III, v katerem se naloge na tem delovnem mestu opravljajo. Z izpodbijanim sklepom (B7) je bil nato tožnik razporejen na delovno mesto „inšpektor ...“ v Inšpektorat RS... Izpostava ..., ki se opravlja v uradniškem nazivu „inšpektor III“. Skladno s sistemizacijo delovnih mest tožene stranke po zap. št. 300 (B9) in 1. odstavkom 195. člena ZJU je za to delovno mesto, ki se opravlja v uradniškem nazivu inšpektor III, ki je naziv šeste stopnje, določen količnik v višini 4,40. Glede na to, da ZJU v 4. odstavku 195. člena določa, da uradniki obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem, če je ta višji od količnika iz 1. odstavka istega člena, je bil tožnik pravilno razporejen v plačilni razred s količnikom v višini 4,70 in mu je bil tako pridobljeni količnik ohranjen. Tožnik, ki je bil z odločbo (B5) imenovan v naziv šeste stopnje, se skladno s 196. členom ZJU šteje za višjega upravnega delavca. Po 31.a členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Ur. l. RS, št. 41/91 in nadalj.) sicer zaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, za katerega velja ta pravilnik, obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, vendar ta določba na velja za višje upravne delavce. Tako so utemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje to pri odločitvi upoštevati. Tožena stranka je tako tožnika z izpodbijanima sklepoma pravilno razporedila v plačilni razred s količnikom v višini 4,70 in je tako tožbeni zahtevek po razveljavitvi sklepa šifra ... z dne 15. 9. 2004 v delu, ki se nanaša na določitev količnika in sklepa Vlade republike Slovenije šifra ... z dne 30. 3. 2005 neutemeljen, v posledici tega pa je neutemeljen tudi tožnikov zahtevek po izplačilu razlike v plači od 15. 6. 2004 do uskladitve med količnikoma 4,70 in 6,00, plačilu davkov in prispevkov od te razlike in zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posamične mesečne neto razlike v plači, t.j. 5. v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila.

Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika zavrnilo v celoti, za kar je imelo podlago v 4. odstavku 358. člena ZPP.

Posledično temu se je spremenil uspeh strank v postopku, zato je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Tožeča stranka s tožbo ni uspela, zato je dolžna toženi stranki povrniti povzročene pravdne stroške skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Potrebni stroški tožene stranke skladno s 155. členom ZPP, Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT, Ur. l. RS, št. 67/03 in nadalj.) in 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu ( ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/97 in nadalj.) so stroški za sestavo odgovora na tožbo – 300 točk po OT, za prvi narok za glavno obravnavo – 300 točk in 50 točk za trajanje naroka, po 225 točk za pripravljalni vlogi z dne 11. 4. 2007 in 6. 6. 2007, za narok dne 21. 9. 2007 150 točk in trajanje naroka 50 točk ter 2 % za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 632,04 EUR. Ostali priglašeni stroški tožene stranke bodisi niso potrebni ali pa so vsebovani v že priznanih postavkah. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP povrniti pritožbene stroške za sestavo pritožbe v višini 750 točk in 2 % za materialne stroške, kar znese 351,13 EUR.