Jedro

Tožnik ni dokazal vseh elementov krivdne odgovornosti. Čeprav toženka ni ustrezno usposobila tožnika za varno delo, takšna opustitev ni povzročila tožnikove poškodbe. Vzrok za nastanek poškodbe je bil izključno na strani tožnika oziroma njegovega nepravilnega ravnanja (samovoljne uporabe krožne žage za les, ki je toženka ni uporabljala).

Sodišče prve stopnje je o sporu odločilo na seji senata v odsotnosti strank, brez zaključka glavne obravnave, potem ko sta se stranki po opravljenih treh narokih odpovedali nadaljnji glavni obravnavi. V tej procesni situaciji bi glede stroškov postopka moralo smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in šteti, da lahko toženka zahteva povrnitev stroškov v zakonskem roku 15 dni po prejemu sodbe.

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 3.816,18 EUR."

II.Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

III.Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 220,26 EUR.

IV.Tožena stranka krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 44.834,80 EUR z obrestmi (I. točka izreka) in odločilo, da krije vsaka stranka sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do imetništva krožne žage, ki je nevarna stvar. V nasprotju z izvedenimi dokazi je zaključilo, da toženka ni bila njena imetnica. Drugače, kot je A. A. navedel v pisni izjavi, iz njegove izpovedi izhaja, da je bila žaga dostavljena na gradbišče za uporabo toženke in njenih delavcev. Izpovedal je: "orodje damo na gradbišče, da ga vsi delavci na gradbišču lahko uporabljajo, pri čemer tudi te težke stacionarne žage za les ... zagotovimo mi. V naših pogodbah, tudi s toženko, se dogovorimo, da na grobih gradbenih delih zagotovimo mi večje orodje, to so ... žage za les, to moramo dostaviti na gradbišče." Lastnik krožne žage, ki se je nahajala na gradbišču, je toženki omogočal njeno uporabo. Sodišče je storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj bi moralo dokazno ovrednotiti pisno izjavo A. A. glede na njegovo drugačno izpoved. Toženkino imetništvo žage potrjuje tudi izpoved njenega direktorja. Ni jasno, kako je sodišče zaključilo, da je bila tožniku prepovedana uporaba žage za rezanje stirodura. Priče, na katere se sklicuje sodišče, so izpostavile zgolj, da naj bi bila uporaba žage prepovedana zato, ker ni bila njihova last, ne pa iz drugih razlogov. Kot je izpovedal direktor, je B. B. rekel tožniku, da naj ne žaga z žago, ker ni njihova in se z njo ne sme žagati. Sodišče bi moralo pri oceni verodostojnosti izpovedi glede prepovedi uporabe žage upoštevati, da je večina prič na strani toženke v sorodstveni povezavi ali so pri njej zaposlene, zato so zainteresirane za izid spora. Iz izpovedi C. C. izhaja, da tožniku ni bila prepovedana uporaba žage. B. B. je izpovedal, da se je stirodur rezal celo z motorno žago in da je bilo vse orodje od glavnega izvajalca, kar dodatno nasprotuje ugotovitvi sodišča, da toženka ni bila imetnica krožne žage. Tudi tožnikov sin, ki je več mesecev delal pri toženki, je povedal, da se je stirodur običajno rezal s krožno žago. Neresnična je trditev toženke, da delavci pri delu niso potrebovali krožne žage, saj so jo uporabljali za rezanje stirodura. Iz spletnega foruma izhaja, da uporabniki režejo stirodur s pomočjo krožne žage. V pisni vlogi z dne 3. 6. 2024 je tožnik poudaril, da se je krožna žaga uporabljala za rezanje stirodura, toženka pa tega dejstva ni zanikala. Neizkazane so njene navedbe, da se krožna žaga za rezanje stirodura ne uporablja, ker se ob tem ostrina rezila izgublja in krha. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je sledilo toženki in njenim pričam. Iz izpisa ChatGPT izhajajo najboljše metode za rezanje stirodura. Izpodbijana sodba nima razlogov glede ukvarjanja toženke z nevarno dejavnostjo, ki je obsegalo delo na krožni žagi. Sodišče se ni opredelilo do tega, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za razna zidarska in montažna dela, ki so zajemala delo na krožni žagi. Ni obrazložilo ugotovitve, da delo v toženkinem delovnem procesu ni predvidevalo uporabe krožne žage za les, in da je prišlo do poškodbe izključno zaradi samovoljne uporabe orodja. Ni pojasnilo neizvedbe dokaza z zaslišanjem D. D. Toženka kljub pozivu ni posredovala tožniku identifikacijskih podatkov (naslova priče). Ni mu znano, ali je priča še zaposlena pri toženki. Zavrnitev zaslišanja priče predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo tožnika prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Toženka se pritožuje zoper stroškovni izrek zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je povrnitev stroškov postopka uveljavljala že v odgovoru na tožbo. Pričakovala je, da jo bo sodišče pred izdajo sodbe obvestilo, da se je tožnik pisno odpovedal naroku za glavno obravnavo, v nasprotnem primeru pa, da bo opravilo še en narok. Glede na vsebino dopisa sodišča je bila odločitev o razpisu naroka odvisna (tudi) od aktivnosti tožnika. Toženka ni bila dolžna predvideti, da tožnik morda ne bo izkoristil pravice odpovedati se naroku, in temu ustrezno priglasiti stroške postopka. S tožnikovo odpovedjo naroku in odločitvijo sodišča brez naroka se je seznanila šele s prejemom sodbe. Zaradi ravnanja sodišča ji je bila odvzeta možnost zahtevati povrnitev stroškov in jih opredeliti po višini. Priglaša stroške pritožbe.

5.Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba toženke pa je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve niso podane, prav tako ne tiste, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, razen glede stroškovne odločitve.

7.Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu zidar. Delo je opravljal na gradbišču v Nemčiji, na katerem je toženka kot podizvajalka glavnega izvajalca izvajala gradbena dela pri izgradnji stanovanjske hiše. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala 20. 3. 2020 med pospravljanjem gradbišča, ko je na krožni žagi rezal večje kose stirodura na manjše in si poškodoval palec desne roke.

K pritožbi tožnika

8.Pritožba očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo D. D. in naj bi zavrnitve dokaznega predloga tudi ne obrazložilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga navedlo v četrti točki obrazložitve izpodbijane sodbe, zato nasprotno pritožbeno zatrjevanje ni pravilno. Kot je obrazložilo, tožnik ni substanciral predloga za zaslišanje navedene priče, saj razen tega, da je bila priča prisotna na konkretnem gradbišču, ni navedel odločilnih dejstev v zvezi s škodnim dogodkom, o katerih naj bi priča izpovedala. Te prvostopenjske ugotovitve tožnik v pritožbi ne izpodbija. Glede na takšno neprerekano ugotovitev sodišča prve stopnje, ki utemeljuje zavrnitev dokaznega predloga, je zmoten pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana zaradi nezaslišanja priče.

9.Nepravilen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja imetništva krožne žage, na kateri se je poškodoval tožnik. Do vprašanja, kdo je bil v smislu 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v konkretnem primeru imetnik krožne žage na gradbišču ne glede na njeno lastništvo, se je izrecno opredelilo v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Dokazno je ovrednotilo pisno izjavo in izpoved A. A. (direktorja glavnega izvajalca), izpovedi strank in drugih prič, ter pravilno zaključilo, da toženka ni bila imetnica krožne žage. V zvezi s tem dokaznim zaključkom je zmotno uveljavljanje kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. S sklicevanjem na to postopkovno kršitev pritožba dejansko uveljavlja nestrinjanje s prvostopenjsko dokazno oceno izpovedi in pisne izjave A. A., vendar tudi ta pritožbeni razlog ni utemeljen. A. A. je potrdil, da je bil glavni izvajalec lastnik krožne žage in da te toženkini delavci pri svojem delu niso uporabljali. Ni izpovedal, da je bila krožna žaga na gradbišče dostavljena prav za uporabo s strani toženke, kot to zmotno navaja pritožba. Prav tako ni podano v pritožbi zatrjevano nasprotje, ki naj bi obstajalo med pisno izjavo A. A. in njegovo izpovedjo o tem, da je bilo večje orodje (npr. žaga za les), ki je bilo last glavnega izvajalca, na razpolago vsem delavcem na gradbišču in so ga lahko uporabljali, ter da so se tudi v pogodbi s toženko dogovorili, da na grobih gradbenih delih zagotovijo večje orodje na gradbiščih. Tožnik se namreč ni poškodoval na grobih gradbenih delih, temveč med pospravljanjem stirodura na gradbišču. Poleg tega je A. A. izpovedal zgolj o uporabi (krožne) žage, ki je bila namenjena za žaganje lesa, in za katero sta direktor toženke E. E. in priča C. C. izpovedala, da so jo uporabljali le delavci drugega (pod)izvajalca pri delu z lesom.

10.Sodišče prve stopnje je glede odločilnega dejstva (prepoved uporabe krožne žage za les za rezanje stirodura) pravilno dokazno ovrednotilo pisno izjavo A. A. in njegovo izpoved, ki jo je v tem odločilnem dejstvu potrdil tudi direktor toženke E. E. A. A. je dodatno pojasnil, da se pri rezanju stirodura s krožno žago ostrina rezila izgublja in krha. Ker navedeno izhaja iz njegove izpovedi, je neutemeljena pritožbena navedba o neizkazanosti te toženkine navedbe. Pritožba izpostavlja izpoved direktorja toženke, da njeni zaposleni na gradbišču niso imeli svojega orodja, oziroma da so imeli le drobno orodje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta pritožbena navedba niti ni odločilnega pomena, saj je za presojo ključno le vprašanje uporabe konkretnega orodja - krožne žage za rezanje stirodura. Sicer pa pritožba spregleda izpoved direktorja, da se s krožno žago za les, na kateri je prišlo do poškodbe, ni smelo rezati stirodura in da je na tej žagi tudi opozorilo, da se ne sme rezati stirodura. Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena trditev, da naj bi direktor toženke in A. A. izpostavila, da je bila uporaba krožne žage prepovedana zgolj zato, ker je bila last glavnega izvajalca.

11.Drži sicer pritožbena navedba, da nadrejeni C. C., ki je bil v času nezgode na gradbišču, tožniku ni izrecno prepovedal uporabe krožne žage. Vendar pa je izpovedal, da tožniku ni naročil, naj za rezanje stirodura na manjše kose uporabi krožno žago, in je tudi pojasnil, da je tožnik to storil brez njegove vednosti. Navedeno potrjuje utemeljenost zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnik mimo navodil nadrejenega delavca in samovoljno za rezanje stirodura uporabil krožno žago, česar toženka niti ni mogla predvideti.

12.Pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženka ni bila imetnica krožne žage in da je pri pospravljanju gradbišča njeni delavci niso smeli uporabljati za rezanje stirodura, ne nasprotuje niti izpoved B. B., kot to zmotno navaja pritožba. Iz njegove izpovedi namreč izhaja, da so delavci za rezanje stirodura uporabljali motorno oziroma ročno žago in žico, ki je priložena paketu stirodura, nikoli pa niso uporabljali krožne žage. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da B. B. ni izrecno prepovedal tožniku uporabljati krožne žage za rezanje stirodura, saj on ni bil tožnikov nadrejeni in posledično ni imel nadzorstvenih dolžnosti do tožnika, tožnik pa je, kot že obrazloženo, ravnal mimo navodil nadrejenega delavca.

13.Pavšalna in neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje sledilo izpovedim toženkinih prič, ki so med seboj sorodstveno povezane oziroma zaposlene pri njej. Interes za izid spora ima namreč nedvomno tudi tožnik, sicer pa sorodstvo prič in direktorja toženke ter zaposlitev prič pri toženki samo po sebi še ne dokazuje njihove neverodostojnosti.

14.Na drugačen dokazni zaključek o tožnikovi samovoljni uporabi krožne žage za rezanje stirodura ne vpliva niti izpoved njegovega sina niti pritožbeno sklicevanje na izpis spletnega foruma glede običajne prakse rezanja stirodura s krožno žago. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, se tožnikov sin v času obravnavane nezgode pri delu ni nahajal na tem gradbišču in tedaj tudi ni bil zaposlen pri toženki. Zgolj pavšalno je izpovedal, da je med svojim devetmesečnim delom za toženko rezal kose stirodura s krožno žago kot ostali zaposleni, s konkretnimi okoliščinami pospravljanja stirodura na kraju škodnega dogodka pa ni bil seznanjen. Niti njegova izpoved niti izpis iz spletnega foruma o običajni praksi rezanja stirodura pri drugih uporabnikih ne moreta prevladati nad izpovedmi prič, ki so skladno zanikale uporabo krožne žage za les za rezanje stirodura. Nobena od teh prič ni potrdila, da bi bila na konkretnem gradbišču dovoljena in potrebna uporaba krožne žage za rezanje stirodura, za kar se neutemeljeno prizadeva pritožba.

15.Pritožbena navedba, da se lahko stirodur debeline 12 do 14 cm reže tudi s krožno žago in v zvezi s tem sklicevanje na pritožbi priložen izpis ChatGPT, predstavljata nedovoljeno pritožbeno novoto, saj te trditve in listine tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal oziroma predložil, v pritožbi pa tudi ni izkazal, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel storiti (prvi odstavek 337. člena ZPP).

16.Pritožba neutemeljeno navaja, da toženka ni zanikala trditve, ki jo je tožnik navedel v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2024, tj. da se je krožna žaga uporabljala za rezanje stirodura pri samem delu. Spregleda, da je toženka že v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnik samovoljno, mimo navodil vodje, pri pospravljanju stirodura uporabil krožno žago za les, da se ta žaga nikoli ne uporablja pri pospravljanju odpadnih kosov stirodura in da tega ni nihče delal. Izrecno je zanikala, da bi bilo rezanje stirodura stalna praksa na njenih gradbiščih. Tudi v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2024 je navedla, da ne uporablja krožne žage, ker pri opravljanju dela ni potrebna. Te navedbe predstavljajo konkretizirano toženkino nasprotovanje trditvi tožnika o uporabi krožne žage za rezanje stirodura. Zanikanje dejstva, ki ga je tožnik navedel v citirani vlogi, izhaja torej iz siceršnjih navedb toženke (drugi odstavek 214. člena ZPP).

17.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za zidarska in montažna dela, zajemala tudi nevarno delo na krožni žagi. To iz pogodbe o zaposlitvi in opisa delovnega mesta ne izhaja. V zvezi s tem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožnik sam v tožbi navedel, da iz opisa dela v pogodbi o zaposlitvi ne izhaja, da bi bil pooblaščen za delo s krožno žago. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da delo v delovnem procesu toženke ni predvidevalo uporabe krožne žage za les, kar pomeni, da se toženka ni ukvarjala z nevarno dejavnostjo v smislu 150. člena OZ. Izpodbijana sodba o tem vsebuje ustrezne razloge.

18.Po pravilni presoji sodišča prve stopnje tožnik ni dokazal niti vseh elementov krivdne odgovornosti. Čeprav je ugotovilo, da toženka ni ustrezno usposobila tožnika za varno delo, je pravilno zaključilo, da takšna opustitev ni povzročila tožnikove poškodbe. Vzrok za nastanek poškodbe je bil izključno na strani tožnika oziroma njegovega nepravilnega ravnanja (samovoljne uporabe krožne žage za les, ki je toženka ni uporabljala).

19.Na podlagi vsega obrazloženega pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da toženka za škodni dogodek ni niti objektivno niti krivdno odškodninsko odgovorna. Odškodninski tožbeni zahtevek je zato pravilno zavrnjen. Ker s pritožbo tožnika uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

K pritožbi toženke

20.Odločitev, da toženka krije sama svoje pravdne stroške, je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da do dneva izdaje sodbe ni priglasila stroškov po višini. Takšna presoja je v okoliščinah tega spora materialnopravno napačna.

21.Sodišče prve stopnje je o sporu odločilo na seji senata v odsotnosti strank, brez zaključka glavne obravnave, potem ko sta se stranki po opravljenih treh narokih odpovedali nadaljnji glavni obravnavi. V tej procesni situaciji bi glede stroškov postopka moralo smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in šteti, da lahko toženka zahteva povrnitev stroškov v zakonskem roku 15 dni po prejemu sodbe (smiselno prim. II Ips 8/2024). Upoštevaje navedeno ni pravilno odločilo, da toženka krije sama svoje stroške postopka. Toženka je namreč prvostopenjske stroške ob smiselni uporabi citirane določbe ZPP priglasila pravočasno (v pritožbi, vloženi v roku 15 dni).

22.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženke in II. točko izreka prvostopenjske sodbe na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da upoštevaje načelo uspeha tožnik krije sam svoje prvostopenjske stroške, toženki pa je dolžan povrniti njene (prva odstavka 154. in 155. člena ZPP, druga odstavka 165. in 166. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) in vrednost spornega predmeta potrebni stroški toženke znašajo: 900 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 16/1/a), 900 točk za zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku (tar. št. 16/3/a), 675 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2024 (tar. št. 16/2), 450 točk za zastopanje na drugem naroku (tar. št. 16/3/b), 550 točk za trajanje naroka (prvi odstavek 6. člena OT), 20 točk za vlogo z dne 12. 6. 2024 po pozivu sodišča, 450 točk za zastopanje na tretjem naroku, 200 točk za trajanje naroka), 20 točk za vlogo z dne 10. 1. 2025 po pozivu sodišča, 51,65 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 3.086,59 EUR. Skupaj s stroški tolmača (sklep z dne 19. 6. 2024 v znesku 458,94 EUR in sklep z dne 7. 11. 2024 v znesku 265,45 EUR) ter potnimi stroški direktorja toženke za prihod na dva naroka za glavno obravnavo iz kraja njegovega prebivališča v F. (podatek na l. št. 85) v višini vozovnice za javno prevozno sredstvo za dve poti na relaciji F. - Nova Gorica - F. v znesku 5,20 EUR (2 x 2 x 1,30 EUR - 5., 6. in 7. člen v zvezi z 19. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), je tožnik dolžan toženki povrniti 3.816,18 EUR. Toženki ne pripada priglašen strošek za prejem izvedenskega mnenja in seznanitev stranke z njim ter za prejem sodbe in poročilo stranki, saj sta zajeta v že priznanih stroških. Prav tako ji ne pripada priglašen strošek 20 točk za vlogo z dne 24. 4. 2024, saj je zajet v že priznanem strošku za pripravljalno vlogo z istega dne. Priglašen strošek za sestavo stroškovnika z dne 8. 4. 2025 ji ne pripada, ker je zajet v strošku za sestavo pritožbe z istega dne (smiselno prim. Pdp 159/2023). Toženka ni upravičena do priglašenih stroškov za zastopanje v mediaciji, saj ne gre za stroške pravdnega postopka (postopka v individualnem delovnem sporu), v vsakem primeru pa niso za pravdo potreben strošek, ki bi jih plačala stranka, ki v sporu ni uspela (prim. Pdp 354/2022).

23.Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je tožnik dolžan povrniti s tem nastale stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP). Za potrebe njihove odmere je pritožbeno sodišče kot vrednost spornega predmeta upoštevalo, da je toženka uveljavljala povračilo prvostopenjskih stroškov v znesku 6.424,44 EUR. Glede na to ji pripada 500 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 16/4 OT) in 2 % materialnih stroškov oziroma 10 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR in 22 % DDV znaša 373,32 EUR. Upoštevaje znesek dejansko ji prisojenih prvostopenjskih stroškov (59 %), ji je pritožbeno sodišče odmerilo temu ustrezen del pritožbenih stroškov, tj. 220,26 EUR.

24.Toženka krije sama stroške kratkega odgovora na pritožbo tožnika, saj ta ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in ni bil za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Dokazil o tem, da je direktor toženke na naroke pristopil iz G. (Nemčija) (in zakaj), tovrstnemu priglašenemu strošku toženka ni predložila.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 150

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2, 163, 163/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.