Jedro

Ker prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom z dne 01. 02. 2010 ni pravilno odmerilo sodne takse upniku, neplačilo tako odmerjene takse ne more imeti za posledico sankcije iz 105.a člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje, da je pritožba upnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 56/2009, z dne 11. 02. 2010 umaknjena.

Zoper sklep je upnik v pritožbenem roku vložil pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in sodišču naloži, da nemudoma obravnava njeno pritožbo na zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe in navedeno zadevo združi s pravdno zadevo pod št. VI Pg 4609/2009. Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep se nanaša na pritožbo, ko jo je vložil upnik 27. 01. 2010 zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 11. 01. 2010, s katerim je zavrnilo predlagano začasno odredbo upnika. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev utemeljilo na okoliščini, da upnik ob vložitvi pritožbe ni plačal sodne takse, prav tako pa je ni plačal v roku, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče 01. 02. 2010 upniku izdalo plačilni nalog, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, s katerim je upniku odmerilo sodno takso za redni postopek po tarifni številki 4031 ZST-1 v znesku 100,00 EUR. Takšna taksna obveznost pa je v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) predpisana za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Gre torej za taksno obveznost, ki nastane v pritožbenem postopku, s katerim se izpodbija odločitev sodišča po izvedenem ugovornem postopku v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ne gre torej za taksno obveznost za pritožbo, s katerim se izpodbija odločitev sodišča, s katero je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo brez ugovornega postopka. Ker Zakon o sodnih taksah ne ureja posebej taksne obveznosti za tovrstno pritožbo, hkrati pa ne določa, da bi bila takšna pritožba takse prosta, bi sodišče moralo upniku sodno takso odmeriti le po tarifni številki 30010, ki ureja taksno obveznost za pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Ker prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom z dne 01. 02. 2010 ni pravilno odmerilo sodne takse upniku, neplačilo tako odmerjene takse ne more imeti za posledico sankcije iz 105.a člena ZPP. V posledici navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo upniku za vloženo pritožbo odmeriti takso skladno z določili ZST-1.