Jedro

Če stranka v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, tožbi pa priloži položnico o plačani taksi, ki izkazuje vrednost, nižjo od tiste, ki je za dovoljenost revizije predvidena, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija ni dovoljena.

Po 3. odstavku 382. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000 SIT. V 3. odstavku 10. člena navedene novele pa je določeno, da se o reviziji zoper drugostopno sodbo v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novele, odloči po določbah ZPP, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. V času vložitve tožbe, dne 2.4.1991, je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, presegala 8.000,00 SIT.

Tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla. Pač pa je tožbi priložila položnico, iz katere je razvidno, da je plačala sodno takso v znesku 300,00 SIT. Taksa je bila plačana na podlagi 4. točke 22. člena tedaj veljavnega zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 1/90), ki je v sporih o stvarnih služnostih določal vrednost spornega predmeta v višini 750 točk, vrednost točke pa je tedaj znašala 2 SIT (Ur.l. RS, št. 43/90). Vrednost spornega predmeta je tako ob vložitvi tožbe znašala 1.500,00 SIT, kar je sodišče na tožbi tudi zaznamovalo. Ker tožeča stranka vrednosti spornega predmeta sama izrecno ni drugače ocenila, sodišče pa ni ukrepalo po 3. odstavku 40. člena ZPP, temveč je tako ocenjeno vrednost ves čas postopka spoštovalo, je ta vrednost odločilna tudi za dovoljenost revizije. Ker ne presega 8.000,00 SIT, revizija ni dovoljena.

Glede na vse navedeno, je revizijsko sodišče moralo revizijo na podlagi 392. člena ZPP zavreči.