Jedro

Za gradnjo gradbeno dovoljenje ni bil izdano, kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ. V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške tega upravnega spora.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je bilo tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema naloženo, da takoj po vročitvi odločbe ustavita gradnjo lesenega montažnega objekta tlorisne velikosti 4,5 m x 4,3 m + 8 m x 4,5 m + 3,7 m x 3,4 m (skupna površina objekta znaša 67,93 m2) etažnosti pritličje, ki je zgrajen na zemljišču s parc. št. 624/2 k.o. ... brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka). Tožnikoma je bilo naloženo, da do 1. 8. 2020 odstranita leseni montažni objekt na svoje stroške in vzpostavita prejšnje stanje (2. točka izreka). V nasprotnem primeru se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve prvostopne odločbe izhaja, da sta tožnika v letu 2013 pričela z gradnjo zgoraj navedenega lesenega montažnega objekta navedene velikosti, ki je zgrajen na zemljišču s parc. št. 624/2 k.o. ... brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki bi glede na določbo 4. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) moralo biti pridobljeno. Upravni organ je ugotovil, da sta lastnika predmetnega zemljišča A. A in B. B. Opravljen je bil terenski ogled v navzočnosti prizadetih strank in pooblaščenca tožnikov. Na podlagi vpogleda v bazo podatkov PIS (prostorsko informacijski sistem) je bilo ugotovljeno, da za predmetno gradnjo gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.

3.Gradbeni inšpektor je ob preveritvi veljavnih predpisov ob pričetku gradnje objekta (to je v letu 2013) in v času izdaje odločbe ugotovil, da gre tako po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kot po Uredbi o razvrščanju objektov za nezahteven objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker to ni bilo pridobljeno, gre za nelegalen objekt po določbah GZ. Pri tem inšpektor ugotavlja tudi, da objekt ne sodi med izjeme, za katere gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno in jih določa 5. člen GZ. Glede na navedeno je gradbeni inšpektor izrekel inšpekcijski ukrep na podlagi prvega odstavka 82. člena GZ. Tožnika sta bila tudi opozorjena, da se bo v primeru, da tej odločbi ne bosta sledila, torej v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo.

4.Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ v svoji obrazložitvi povzema ugotovitve organa prve stopnje, dodaja pa še, da je bila pri ogledu dne 18. 3. 2010 predložena kopija gradbenega dovoljenja Upravne enote Pesnica št. 351-45/2010 (404) z dne 18. 3. 2010, ki je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta investitorjema A. A. in B. B. za gradnjo lesene enoetažne pritlične kmečke lope dimenzij 5 x 6 m oziroma površine 30 m2 na zemljišču s parc. št. 613 k.o. ... To dovoljenje se torej ne nanaša na gradnjo, ki je predmet v tej zadevi. Ne glede na to, da gre za drugačen objekt in drugih dimenzij je pri tem treba upoštevati tudi, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo kmečke lope na parceli 613 k.o. ..., ki je razdeljena na parceli 613/1 in 613/2, predmetna gradnja pa stoji na parceli 624/2 k.o. ... Tudi drugostopni organ ugotavlja, da gre za nezahteven objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po GZ. Posledično je obravnavana gradnja lesenega montažnega objekta nelegalna gradnja.

5.Pritožbene ugovore drugostopni organ kot neutemeljene zavrača. Glede ugovora, da tožnika nista bila seznanjena z vsebino zapisnika z dne 17. 2. 2020 ugotavlja, da iz njega izhajajo le navedbe prvostopnega organa o tem, da so bili za potrebe konkretnega postopka uporabljeni dokumenti iz spisa št. 06122-1543/2019, z listinami iz tega spisa pa sta bila tožnika v celoti seznanjena. Zoper tožnika namreč teče tudi ta postopek zaradi še ene nelegalne gradnje na drugem zemljišču.

6.Razen tega drugostopni organ pojasnjuje, da predmetne zadeve ni mogoče obravnavati po določbah 83. člena GZ, ki določa inšpekcijske ukrepe v zvezi z neskladnim objektom glede na to, da je treba sporno gradnjo obravnavati kot nelegalni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.

7.Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek nepravilno uporabljenega materialnega prava in da ni bilo upoštevano načelo sorazmernosti, saj je bila odločitev sprejeta v skladu z zakonom, za predmetno gradnjo pa bi bilo po določbi 4. člena GZ treba pridobiti gradbeno dovoljenje pred začetkom gradnje. Če investitor gradi nelegalno, je inšpekcijski ukrep določen v 82. členu GZ. V zvezi z ugovorom o primernosti roka za izvršitev odstranitve objekta drugostopni organ pojasnjuje, da je rok 1. 8. 2020 glede na to, da gre za odstranitev objekta, ki je leseno montažen in nezahtevne gradnje, zadosten.

8.Glede navedbe pritožnikov o tem, da je bila v 2. točki izreka kot parcelna številka navedena številka 624/1 k.o. ..., ministrstvo pojasnjuje, da je pri tem prišlo do pisne pomote, saj iz obrazložitve in spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da je pravilna parcelna št. 624/2 k.o. ..., tovrstno pomoto pa odpravi organ prve stopnje s sklepom o odpravi pisne pomote na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da ukrepe v primeru nelegalnega objekta določa 82. člen GZ, odločitev pa je nesorazmerna, ker je upravni organ arbitrarno izbral najstrožji ukrep.

10.Po mnenju tožeče stranke je bila bistvena kršitev določb postopka storjena s tem, ker se je izpodbijana odločba oprla tudi na uradni zaznamek št. 06122-154/2019/8 z dne 12. 2. 2020, s katerim tožnika nista bila seznanjena. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. Razen tega je izpodbijana odločba tudi neobrazložena, kar je prav tako absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Navaja, da naj bi bila odločba neobrazložena v delu, ki se nanaša na neskladnost predmetnega objekta s PGD, in v delu, ki se nanaša na primernost roka za odstranitev objekta. Organ pa tudi ni pojasnil, zakaj glede na to, da gre za lesen montažni objekt, tega ni mogoče uskladiti z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Tožnika menita, da sta bili pri izdaji izpodbijane odločbe kršeni načeli sorazmernosti in zakonitosti in predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi v celoti ter podredno vrne v nov postopek. Priglašata tudi stroške tega upravnega spora.

11.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

12.Tožba je bila vročena v odgovor tudi B. B. in A. A., prizadetima strankama v tem upravnem sporu v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo nista odgovorila, na naroku za glavno obravnavo pa sta izjavila, da sta starša prvotožnice in v tem smislu delita njen dejanski in pravni interes v postopku.

13.Tožba ni utemeljena.

14.V zadevi je bil 3. 9. 2024 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti drugotožeče in tožene stranke. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče vpogledalo predložene listine in listine upravnega spisa, je zaključilo, da je tožba neutemeljena.

15.Iz ugotovitev upravnih organov, ki jih potrjujejo podatki spisa, izhaja, da sta tožnika na zemljišču parc. št. 624/2 k.o. ... zgradila objekt dimenzij navedenih v 1. točki te obrazložitve.

16.V času izdaje izpodbijane odločbe veljaven 4. člen GZ določa, da je za novogradnjo treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, razen ko gre za izjeme iz 5. člena GZ, v obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da nobena od teh ni bila podana. Podobno je tudi v času začetka gradnje (leta 2013) veljaven Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v 3. členu določal, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja . Izjema je bila gradnja enostavnih objektov , vendar v obravnavani zadevi ni šlo za tak objekt.

17.Po ugotovitvah upravnih organov in kar med strankami ni bilo sporno, je predmetna gradnja novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Tudi po presoji sodišča sta upravna organa pravilno ugotovila, da za to gradnjo gradbeno dovoljenje ni bil izdano, kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ. V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

18.Glede na citirano zakonsko določbo je gradbeni inšpektor tudi po presoji sodišča pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev objekta, saj ni nobenega razloga, da vzpostavitev v prejšnje stanje ne bi bila mogoča. Tožbene navedbe o nesorazmernosti izrečenega ukrepa so zato neutemeljene. Kolikor gredo te v smeri ukrepov, ki se izrečejo pri neskladni gradnji, pa sodišče pritrjuje drugostopnemu organu, da v obravnavanem primeru ne gre za neskladno ampak za nelegalno gradnjo. Predloženo gradbeno dovoljenje Upravne enote Pesnica št. 351-45/2010 (404) z dne 18. 3. 2010 se nanaša na povsem drugačen objekt, na drugega investitorja in nenazadnje na drugo zemljišče, kot pravilno pojasnjuje drugostopni organ v svoji odločbi in sodišče v tem delu njegovo obrazložitev v izogib ponavljanju povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na to predmetne gradnje ni mogoče obravnavati kot gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim gradbenega dovoljenjem (drugi odstavek 83. člena GZ), kar je karakteristika neskladne gradnje, kot to določa 19. točka prvega odstavka 3. člena GZ, ampak gre za nelegalen objekt, to je objekt, ki se gradi ali je zgrajen brez gradbenega dovoljenja (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ) . Izpodbijani ukrep je bil pravilno izrečen v skladu z 82. členom GZ in po presoji sodišča pri tem načelo sorazmernosti ni bilo kršeno.

19.Tožeča stranka v tožbi zatrjuje tudi kršitev pravil postopka (načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP), ker tožeča stranka ni bila seznanjena z uradnim zaznamkom št. 06122-1543/2019/8 z dne 12. 2. 2020. Gre za nov ugovor, ki ga tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala. V pritožbi je imela podoben ugovor, ki pa se je nanašal na vsebino zapisnika št. 06122-235/2020/1 z dne 17. 2. 2020, na ta ugovor pa je odgovoril drugostopni organ. Glede na to šteje sodišče trditev, da tožeča stranka ni bila seznanjena z uradnim zaznamkom št. 06122-1543/2019/8 z dne 12. 2. 2020 kot prepozen in s tem nedopusten ugovor. K temu sodišče zgolj dodaja, da se ne prvostopna ne drugostopna odločitev ne sklicujeta na uradni zaznamek, kot ga navaja tožeča stranka in je s tem ta trditev tudi nerazumljiva oziroma neskladna s podatki spisa in obrazložitvijo upravnih odločb. Enako velja tudi za nadaljnjo tožbeno trditev, da je odločitev neobrazložena. Prvostopna obrazložitev vsebuje vse elemente, ki jih zahteva 214. člen ZUP, le-to pa je še dopolnil drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Trditev, da je "odločba neobrazložena v delu, ki se nanaša na neskladnost predmetnega objekta s PGD" je prav tako v nasprotju z relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, namreč da za gradnjo objekta ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Glede na to se upravni organ z vprašanjem "skladnosti s PGD" ni ukvarjal, saj za to ni bilo nobenega razloga.

20.Glede trditve, da odločitev ni obrazložena v delu, ki se nanaša na primernost roka za odstranitev objekta, pa je ugotoviti, da to sicer res velja za prvostopno odločitev, je pa to nepravilnost odpravil organ druge stopnje, ki je ugotovil, da je rok glede na to, da gre za leseno-montažen objekt nezahtevne gradnje, primeren.

21.V zvezi z navajanji prvotožeče stranke, da si prizadeva za legalizacijo predmetnega objekta, pa sodišče pojasnjuje, da se v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe v času njene izdaje. Po zgoraj obrazloženem predmetna gradnja v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila legalizirana, niti ni bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje. Kolikor bo prvotožnica v nadaljevanju z legalizacijo uspešna, bo navedeno sporočila inšpekcijskemu organu, ki bo ustrezno ukrepal.

22.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

23.Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1.To je, ko gre za enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt ali izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

2.Oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, v vsakem primeru pa je gradbeno dovoljenje moralo biti izdano.

3.a člen ZGO-1.

Zveza: