14. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki ga zastopa B. B., odvetnik iz Z., na seji senata dne 8. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, št. I Cpg 128/2001 z dne 17. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (v pravdi tožnik) navaja, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi obširnega dokaznega postopka razsodilo, da mu je toženec dolžan povrniti škodo, nastalo zaradi plačila carine ob uvozu tovornjaka. Za nakup tovornjaka se je namreč odločil na podlagi veljavne carinske oprostitve. Kljub temu, da to tožencu ni bilo neznano, ta ob uvozu ni predložil popolne dokumentacije, potrebne za carinsko oprostitev. Ker naj bi bil tako za plačilo carine odgovoren toženec, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za povrnitev škode ugodilo. Na podlagi toženčeve pritožbe je Višje sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj bi prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo.

Zaključek o dogovoru, da naj bi toženec dosegel znižanje dajatev, naj bi bil neutemeljen; ker je bila med strankama sklenjena kupna pogodba z opredeljenim predmetom in ceno, tožnik naj ne bi bil oškodovan.

2.Glede na opisano zatrjuje pritožnik v ustavni pritožbi kršitev 2., 22. in 23. člena Ustave. Meni namreč, da je Višje sodišče tisto, ki je napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo bistvenih dejstev in okoliščin, razvidnih iz prvostopenjske sodbe. Prav tako naj bi šlo za absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka; ker okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločanju, niso obrazložene, naj bi bila obrazložitev drugostopenjske sodbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. V delu, v katerem so razlogi podani, pa naj bi bili ti nejasni oziroma med seboj v nasprotju.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega oziroma procesnega prava. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede na to Ustavno sodišče v okviru preizkusa ustavne pritožbe ni ocenjevalo zatrjevanih kršitev splošnih ustavnih načel iz 2. člena Ustave.

Prav tako se ni ukvarjalo z oceno dejanskega stanja oziroma oceno, ali je sodišče pravilno uporabilo pravo, temveč le s pritožnikovim zatrjevanjem kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja iz 22. in 23. člena Ustave, ker naj iz obrazložitve sodbe ne bi bili razvidni razlogi za (ne)utemeljenost njegovega zahtevka oziroma za izpodbijano odločitev.

4.Iz obrazložitve drugostopenjske sodne odločbe izhaja, da med strankama prodajne pogodbe ni bil sklenjen dogovor o tem, da bo tožena stranka dosegla znižanje carine in to nato vrnila tožeči stranki (pritožniku). Zato je Višje sodišče odločilo, da ni pravnega temelja za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker je Višje sodišče o tem navedlo odločilna dejstva, na katera je oprlo svojo odločitev, izpodbijani sodni odločbi ni mogoče očitati, da ni razumno obrazložena, saj je sodišče izpolnilo svojo dolžnost, da prepričljivo odgovori ter obrazloži svoja pravna stališča. Prav tako izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati, da so razlogi njene obrazložitve nejasni oziroma med seboj v nasprotju, kar pritožnik zatrjuje zgolj pavšalno.

5.Ker so iz obrazložitve sodne odločbe razvidni razlogi za izpodbijano odločitev oziroma je ta tudi razumno obrazložena, pritožniku niso bile kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger