Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanj: - kdaj je sklenjena pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča med ponudnikom – lastnikom in sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem in posledično o dolžnosti ponudnika po izteku roka za sprejem ponudbe z edinim sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem skleniti pisno prodajno pogodbo, - ali je v skladu z materialnim pravom zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila po 23. členu Stvarnopravnega zakonika v okviru zahtevka na sklenitev pravnega posla glede pravice, ki je predmet zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, kdaj je sklenjena pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča med ponudnikom – lastnikom in sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem in posledično o dolžnosti ponudnika po izteku roka za sprejem ponudbe z edinim sprejemnikom ponudbe – predkupnim upravičencem skleniti pisno prodajno pogodbo, ter glede pravnega vprašanja, ali je v skladu z materialnim pravom zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila po 23. členu Stvarnopravnega zakonika v okviru zahtevka na sklenitev pravnega posla glede pravice, ki je predmet zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila.

Obrazložitev

1. Toženka je kot lastnica parcel št. 82/5, 82/52 in 927 k.o. .. pri Upravni enoti ... 7. 9. 2007 podala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki je bila 30 dni objavljena na oglasni deski. Tožnik je 17. 9. 2007 podal izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo je 8. 10. 2007 priporočeno poslal upravni enoti in toženki. Toženkino pooblaščenko je 5. 12. 2007 pozval k sklenitvi prodajne pogodbe in na upravno enoto podal vlogo za odobritev upravnega posla. Toženka prodajne pogodbe s tožnikom ni sklenila. Zato je tožnik s tožbo zahteval ugotovitev, da je predkupni upravičenec v prodajo ponujenih kmetijskih zemljišč ter sklenitev prodajne pogodbe, ki bo vključevala zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko v zemljiški knjigi vpisal kot lastnik parcel, katerih nakup zahteva.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo: ugotovitveni zahtevek z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji iz 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker da je tožnik zahteval ugotovitev dejstva, ne pa obstoja pravice ali pravnega razmerja, zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe z obrazložitvijo, da je bila po določbi 21. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe, vendar zaradi zahteve po odobritvi s strani pristojne upravne enote pod odložnim pogojem, ki ga predstavlja taka odobritev, zahtevka glede sklenitve razpolagalnega pravnega posla pa da tožnik ni uveljavljal, zaradi česar je bila tožba nesklepčna.

3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Strinjalo se je z njegovim pravnim naziranjem, da je bila pogodba po določbi 21. člena OZ sklenjena s sprejemom ponudbe, zaradi česar bi tožnik lahko zahteval oziroma moral zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, česar pa ni storil. Ni pa sodišče druge stopnje sprejelo stališča o sklenitvi pogodbe pod odložnim pogojem, ki ga predstavlja odobritev s strani upravne enote: v primeru, ko pogodbo nadomesti pravnomočna sodba, odobritev pravnega posla ni potrebna; v zvezi s tem stališčem se sklicuje na sodbo tega sodišča II Ips 595/2005 in na odločbo ustavnega sodišča Up 1048/2005. 4. Stališče obeh nižjih sodišč torej je, da bi moral tožnik zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, da pa takega zahtevka, s katerim bi sicer lahko uspel, ni postavil. Zaradi zavrnitve zahtevka iz pravkar pojasnjenega razloga, je ostal neobravnavan ugovor tožene stranke, da je bila tožba vložena prepozno, po izteku zakonskega 60-dnevnega roka.

5. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, ki mu očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zapisalo, da tožbeni zahtevek ni vključeval izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, ničesar pa ni pojasnilo glede zahtevka o vključitvi zemljiškoknjižnega dovolila v besedilo pogodbe. Izrecno opozarja, da je tožbeni zahtevek formuliral tako, da je od tožene stranke zahteval sklenitev prodajne pogodbe tako, da bo pogodba vključevala tudi zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vpis v zemljiško knjigo. V zvezi s tem terja odgovor na vprašanje „ali dajatveni tožbeni zahtevek, ki od toženca izrecno zahteva sklenitev prodajne pogodbe, ki vključuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, vključuje tudi dajatveni tožbeni zahtevek na izročitev zemlijškoknjižnega dovolila v smislu 23. člena Stvarnopravnega zakonika“, pri čemer je sam prepričan, da je odgovor na to vprašanje nujno pritrdilen. Dvomi tudi v pravilnost stališča nižjih sodišč, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe in navaja posamezne argumente v prid (nasprotnemu) stališču, da je treba po sprejemu ponudbe vendarle skleniti pogodbo.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku in je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).