Jedro

ODZ je v paragrafu 418 za gradnjo na tujem svetu določal, da zgradba pripada zemljiškemu lastniku le, če je bila zgrajena brez njegove vednosti. Če pa je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal, pa sme od poštenega graditelja zahtevati le občno vrednost za svet. Ob taki materialnopravni ureditvi je sodišče druge stopnje pravilno razložilo, da je imela v času gradnje pravico uporabe na spornem zemljišču tožnica oziroma njena pravna prednica in ker tožnica v pravdi ni dokazala, da bi člani DPD ... gradili brez njene vednosti, niti da bila ona pravna naslednica DPD ..., je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni legitimirana za tožbeni zahtevek, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo. Ker je prizidke gradila DPD ..., bi bila le-ta legitimirana za tak tožbeni zahtevek kot ga uveljavlja tožnica v tej pravdi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške za odgovor na revizijo v znesku 269.280 SIT, z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 28.9.2006 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnica prizidka za skladišče civilne zaščite, prizidka za Krajevno skupnost ... in prizidka za kulise (v skupni izmeri 150 m2), ki stojijo na parceli št. 849/2 pri vl. št. 765 k.o. ... ter, da ji mora zato toženka izročiti ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo.

Proti tej sodbi se je tožnica pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, je tožnica pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje. Najprej povzema nesporna dejstva med pravdnima strankama in nadaljuje, da je sodišče prve stopnje menilo, da so prizidki s prosvetnim domom funkcionalna celota ter da je lastnica glavne stavbe toženka. S tem pravnim stališčem se ne strinja in je svoje nasprotovanje izražala v pravdi. Ne strinja se niti s sodiščem druge stopnje, ki je sicer zavzelo stališče, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna, a je pritrdilo prvemu sodišču v tem, da tožnica ni izkazala aktivne legitimacije za pravdo, saj so prizidek gradili člani Delavsko prosvetnega društva ... To dejstvo je navedla tožnica sama, a sta ga sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali. Tožnica je namreč trdila, da so člani društva prostovoljno udarniško delo izvajali za tožnico oziroma za njeno prednico, saj so bile sporne zgradbe prizidek glavne zgradbe na ..., na kateri je imela pravico uporabe tožničina pravna prednica, ki je gradnjo tudi financirala in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Dodaja, da je predlagala zaslišanje članov DPD ..., ki so jih gradili, a jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo in ni razložilo zakaj, s čimer je bistveno kršilo določbo 8. točke drugega dostavka 339. člena ZPP, ker tožnici ni omogočilo obravnavanja. Sodbama sodišč prve in druge stopnje še očita, da sta nerazumljivi oziroma so njuni razlogi v nasprotju s samo sodbo, kar je kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/4 - uradno prečiščeno besedilo - do 63/06) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije in navaja, da je revizija pravno sredstvo, ki je naperjeno proti sodbi drugostopenjskega sodišča, tožnica pa v reviziji napada predvsem sodbo prvega sodišča. Glede na to, da obe sodbi ugotavljata, da tožnica ni izkazala aktivne legitimacije, pa opozarja, da tožnica očita sodišču predvsem zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v reviziji ni dovoljeno, drugi očitki pa tudi ne, ker tožnica šele v reviziji zatrjuje, da so člani DPD ... s prostovoljnim in udarniškim delom gradili za tožnico. V svoji vlogi z dne 3.9.1999, v kateri je navedla to dejstvo, vprašanj v zvezi s pravdnim nasledstvom med njo in DPD ... ni pojasnila, prav tako tega ni storila v 30-dnevnem roku, ki ji ga je določilo sodišče. Toženka tudi meni, da niso utemeljeni očitki, po katerih naj bi bil tožničin vpis lastninske pravice v nasprotju z ZLND. Ti so brez pomena, ker tožnica ni zahtevala izbrisa vpisa toženke, temveč ugotovitev tožničine lastninske pravice. Tudi očitek sodiščema prve in druge stopnje, naj bi nezakonito zavrnili dokaz z zaslišanjem predlaganih prič - članov društva, ni utemeljen. Ta okoliščina ni sporna in za odločitev o aktivni legitimaciji ni potrebna. Očitek, češ da sodba drugostopenjskega sodišča ni razumljiva oziroma ni zadosti obrazložena, pa je pavšalen.

3.Revizija ni utemeljena.

Toženka v odgovoru na revizijo pravilno opozarja, da ZPP v 367. členu omogoča vložitev revizije proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji. Zato revizijsko sodišče na grajo utemeljitve prve sodbe ne bo odgovarjalo.

Sodišča druge stopnje je v utemeljitvi svoje sodbe povzelo dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje in na katero je revizijsko sodišče po tretjem odstavku 370. člena ZPP vezano. Sodišče druge stopnje je med drugim navedlo, da je bilo zemljišče, na katerem stojijo sporni prizidki po podržavljenju v uporabi nekdanje občine ... in da so sporne tri prizidke gradili člani Delavsko prosvetnega društva ... Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka je pravilno izhajalo iz dejanske podlage tožbe, pripravljalnih spisov z dne 8.9.1999 in 13.5.2002 ter tožničinih navedb na narokih 20.5.2002 in 2.9.2002, češ da je tožnica pridobila lastninsko pravico na parc. št. 849/2 k.o. ... z gradnjo prizidkov v letih od 1959 do 1970. Kasnejših navedb tožnice zaradi eventualne maksime, ki je uzakonjena v 286. členu ZPP, ni moglo upoštevati, kar je pojasnilo na 5. strani utemeljitve sodbe. Zato ni utemeljen revizijski očitek, češ da sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali tožničino navedbo o tem, kdo je gradil na tujem (takrat tožničinem svetu). Navedbe tožnice o tem, da so člani DPD Svoboda udarniško delali za tožnico oziroma njeno pravno prednico in zlasti to, da je tožnica financirala gradnjo, so nove in takih novot v reviziji ni mogoče upoštevati.

V zvezi s tako tožbeno podlago je sodišče druge stopnje pravilno izhajalo iz tedaj veljavnih pravil Občnega državljanskega zakonika (ODZ). Ta je v paragrafu 418 za gradnjo na tujem svetu določal, da zgradba pripada zemljiškemu lastniku le, če je bila zgrajena brez njegove vednosti. Če pa je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal, pa sme od poštenega graditelja zahtevati le občno vrednost za svet. Ob taki materialnopravni ureditvi je sodišče druge stopnje na 4. strani utemeljitve svoje sodbe pravilno razložilo, da je imela v času gradnje pravico uporabe na spornem zemljišču tožnica oziroma njena pravna prednica in ker tožnica v pravdi ni dokazala, da bi člani DPD ... gradili brez njene vednosti, niti da bila ona pravna naslednica DPD ..., je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni legitimirana za tožbeni zahtevek, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo. Ker je prizidke gradila DPD ..., bi bila le-ta legitimirana za tak tožbeni zahtevek kot ga uveljavlja tožnica v tej pravdi.

Na koncu revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni zagrešilo nobene od očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica namreč očita bistveno kršitev postopkovnih določil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodba drugostopenjskega sodišča "nerazumljiva in nezadostno obrazložena". Kaj je v sodbi nerazumljivega revizija ne pojasni in ostaja na pavšalni ravni, trditev da revizija ni zadosti obrazložena, pa ni resnična, saj je sodišče druge stopnje na 6. straneh natančno pojasnilo ugotovljeno dejansko stanje, materialnopravne razloge za svojo odločitev, poleg tega pa je odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku. Neutemeljenost revizijske trditve o tem, da bi napačno interpretiralo njeno trditev o gradnji članov DPD ..., je revizijsko sodišče že pojasnilo, zasliševanje članov DPD ... pa za odločitev v tej zadevi ni bilo pomembno, zato zavrnitev dokaznega predloga z zasliševanjem prič ni moglo vplivati na pravilnost odločitve o tožbenem zahtevku.

4.O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Povrnitve stroškov za revizijo tožeči stranki ni priznalo, ker z njo ni uspela (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). Toženi stranki pa je priznalo potrebne stroške za odgovor na revizijo po 155. členu ZPP, in sicer: za sestavo odgovora na revizijo 165.000 SIT, za sodne takse 55.000 SIT, za administrativne stroške 4.400 SIT, in za DDV na opravljanje storitve 44.880 SIT, skupaj 269.280 SIT.