Jedro

Sodišča storilce ustrezno opozorijo na obveznost in na posledico, če bodo v preizkusnem obdobju storili hujši cestnoprometni prekršek, to je, da bo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja preklicana. Po mnenju pritožbenega sodišča velja enak razmislek tudi za primere, kadar storilec po preizkusni dobi v času do izteka enega leta od njenega poteka, to je do dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, stori prekrške oziroma prekršek s tolikšnim številom kazenskih točk, za kar se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi zagovornika storilca M.K. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ormožu je z izpodbijanim sklepom z dne 8. 7. 2016 odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilca M.K. preklicalo (točka I izreka izpodbijanega sklepa), nadalje je sklenilo, da se čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja storilca všteje v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje (točka II. izreka izpodbijanega sklepa), slednjič pa tudi, da je storilec dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa (točka III. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil storilčev zagovornik in v pritožbi med drugim navedel, da Okrajno sodišče v O. storilca v sklepu z dne 11. 9. 2014 (pravilno 30. 9. 2014) ni poučilo, da preizkusna doba traja tudi po uradno določenem trajanju le te, zaradi česar je bil izpodbijani sklep zanj veliko presenečenje. Eno temeljnih ustavnih načel je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave Republike Slovenije), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo in s stališča pravne varnosti ni sprejemljivo, če je oseba, ki ji je bila omogočena pogojna odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v negotovosti, do kdaj jo pogoj dejansko veže. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo dela pritožnikove pritožbe je, da Okrajno sodišče v O. v sklepu z opravilno številko EPVD ... z dne 30. 9. 2014 ne vsebuje ustreznega pravnega pouka, da mu bo sodišče v primeru, če bo med drugim storil prekršek po preteku preizkusne dobe s takšnim številom kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ali več prekrškov s kazenskimi točkami, katerih seštevek pomeni izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), na tej podlagi preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (peti odstavek 202.e člena Zakona o prekrških - v nadaljevanju ZP-1). V tem delu je pritožba pritožnika utemeljena.

5. Določba drugega odstavka 202.d člena ZP-1 med drugim predpisuje, da sodišče v sklepu, s katerim je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilca prekrška pouči o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter o pogojih in roku za vložitev, takšen pogoj pa je tudi, da mora storilec sodišču s predlogom posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, kakor nadalje predpisuje tretji odstavek 202.d člena ZP-1, določbe tega zakona pa nikjer ne predpisujejo, da bi storilca sodišče moralo poučiti tudi o posledicah, če storilec navedenega zdravniškega spričevala k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bo predložil. Kljub temu sodišča v sklepih o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilce na to opozarjajo in jih na tak način seznanijo s posledico, če ne bodo ravnali po navedeni zakonski določbi. Prav tako je v šestem odstavku 202.d člena ZP-1 predpisano, da mora sodišče v pravnem pouku (sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) storilca posebej poučiti o posledicah, če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti, le ti pa sta navedeni v nadaljnjem sedmem odstavku istega člena, ki med drugim predpisuje, da sta obveznosti in prejšnjega odstavka udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po Zakonu o voznikih, ne pa tudi, da storilec v preizkusni dobi ne sme storiti hujšega cestnoprometnega prekrška. Kljub temu sodišča enako kot v prejšnjem primeru storilce ustrezno opozorijo na obveznost in na posledico, če bodo v preizkusnem obdobju storili hujši cestnoprometni prekršek, to je, da bo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja preklicana. Po mnenju pritožbenega sodišča velja enak razmislek tudi za primere, kadar storilec po preizkusni dobi v času do izteka enega leta od njenega poteka, to je do dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, stori prekrške oziroma prekršek s tolikšnim številom kazenskih točk, za kar se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj ni videti nikakršnega utemeljenega razloga, da bi v istem postopku po storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in po ugoditvi le temu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 30. 9. 2014 storilec prav o tem (kar enako kot, da storitev hujšega cestnoprometnega prekrška v preizkusni dobi, in če ne bo izpolnil v roku določenih obveznosti, pomeni preklic navedene odločitve) ne bil ustrezno poučen.

6. Preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je zakonsko podobno urejen kot preklic pogojne obsodbe v kazenskem postopku v primeru, ko se obdolženec ne drži kakšnega njenega pogoja in za take primere določba drugega odstavka 362. člena Zakona o kazenskem postopku predpisuje, da če je obtožencu izrečena pogojna obsodba, ga predsednik opozori na namen pogojne obsodbe in na pogoje, ki se jih mora držati, kar sicer v praksi pomeni, da mora predsednik senata obdolžencu, ki mu je bila izrečena pogojna obsodba, na razumljiv način obrazložiti pomen pogojne obsodbe ter pojasniti, ob katerih splošnih in posebnih pogojih, če se jih ne bo držal, bo pogojna obsodba lahko preklicana (Komentar mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku, str. 758). Tudi določba 14. člena Zakona o kazenskem postopku predpisuje, da obdolženca ali drugega udeleženca v postopku, ki bi iz nevednosti lahko opustil kakšno dejanje v postopku, ali zaradi tega ne bi izkoristil svojih pravic, pouči sodišče o pravicah, ki mu gredo po tem zakonu in o posledicah, če bi dejanje opustil, kar pomeni splošno določbo pouka o procesnih pravicah iz navedenega zakona. Res je, da ZP-1 (67. člen) me napotuje na uporabo teh določb, vendar gre v zvezi z navedenim opozorilom za zagotavljanje realizacije človekove pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki v postopku pred sodiščem vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic. Na tak način pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je med drugim podana, če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbeno sodišče še opozarja, da v izreku sklepa sodišča druge stopnje le to ob razveljavitvi izpodbijanega sklepa sodišču prve stopnje zadeve ni vrnilo v novo odločanje, temveč je izpodbijani sklep zgolj razveljavilo, saj navedene procesne kršitve ni več mogoče sanirati. To pomeni, da bo lahko sodišče postopek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja M. K. vodilo ponovno v primeru, če bo Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje na sodišče naslovil ustrezno vlogo za tovrstni postopek sodišča v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na P. Pr ... z dne 29. 4. 2016, ki je postala pravnomočna 13. 5. 2016. Storilec je v primeru preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v bistveno slabšem položaju, kot v primeru vodenja novega postopka zaradi doseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prenehanje veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, saj lahko storilec v tem novem postopku znova uveljavlja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. Ker v obravnavanem primeru sodišče zaradi navedene procesne pomanjkljivosti storilcu v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le te ne more preklicati, bo lahko v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na P. Pr ... z dne 29. 4. 2016 vodilo le običajen (nov) postopek prenehanja veljavnosti obdolženčevega vozniškega dovoljenja (ob ustreznem predlogu Ministrstva za pravosodje), kjer bo imel storilec ponovno možnost vložiti navedeni predlog.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo in je izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo.