Jedro

Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba Območne geodetske uprave Celje št. 02112-1688/2019-6 z dne 18. 11. 2020 odpravi v 1. in 2. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na del meje parcele 1231/1, katastrska občina ..., s sosednjo parcelo 438/5, katastrska občina ..., in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V ostalem delu se tožba zavrže.

III.Zahteva za povračilo stroškov postopka stranke z interesom Mestne občine ... se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 1213/1 s sosednjimi parcelami 438/5, 439/2, 444/2, 444/6, 444/8, 454/1 in 1198/18 (1. točka izreka); da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu in da so urejene meje označene poudarjeno (2. točka izreka) ter da ni stroškov postopka (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedeno, da je 6. 11. 2019 pri organu prve stopnje Mestna občina Celje kot lastnik parcel 1198/18 in 1213/1 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 1213/1 s sosednjimi parcelami. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje A., d.o.o. in ga je potrdil pooblaščeni geodet B. B.

3.Geodetska uprava je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo preverila in ugotovila, da so bile stranke na dan mejne obravnave vpisane kot lastniki parcele, katere meja se je urejala, in lastniki sosednjih parcel v zemljiški knjigi. Iz elaborata je razvidno, da jim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi.

4.Lastnik sosednje parcele 439/2 C. C. živi na neznanem naslovu, zato mu je bil zaradi nujnosti dokončanja postopka vzdrževanja zemljiškega katastra na podlagi četrtega odstavka 51. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s sklepom številka 02110-10/2019-2 z dne 28. 10. 2019 postavljen začasni zastopnik D. D.

5.Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 9d19_1 z dne 1. 4. 2019 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo strank E. E., D. D., F. F., G. G., H. H., I. I. in stečajni upravitelj družbe J., p.o. K. K., ki se mejne obravnave niso udeležili. Zanje je v elaboratu ureditve meje priloženo popolno dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da je bilo lastniku omogočeno, da ga je prejel vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Na poziv organa k izjavi o poteku predlagane meje, skladno s 36. členom ZEN, so F. F., G. G. in H. H. podali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje; E. E., D. D., I. I. in K. K. pa izjave o strinjanju s potekom predlagane meje niso podali, a zadnje velja strinjanje v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZEN, ker se stranka v roku 15 dni od vročitve vabila k izjavi o poteku predlagane meje o poteku te ni izjavila, kljub temu, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno in je bila v vabilu opozorjena na pravne posledice.

6.Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je bil postopek evidentiranja meje izveden v skladu z določbami ZEN, postopek temelji na elaboratu, ki ga je geodetsko podjetje izdelalo skladno z določbami ZEN in Pravilnika, njegov sestavni del je tudi zapisnik mejne obravnave, št. 9d19_1 z dne 1. 4. 2019, ki je izdelan skladno z določbami ZEN in Pravilnika in vsebuje med drugim tudi soglasje (podpis) pritožnice o strinjanju s potekom predlagane meje. Postopek se je izvedel v okviru podanih zahtev za evidentiranje urejenih mej in je bilo odločeno o ureditvi mej (delov mej) v takem obsegu, kot je bilo v predmetni zahtevi zahtevano.

7.Elaborat v predmetni zadevi je izdelalo geodetsko podjetje, ki je vpisano v imenik geodetskih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije in je pooblaščeno za opravljanje geodetskih storitev in že po zakonu razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Pritožbeni organ ne dvomi v pravilnost priloženega elaborata in tudi ne dvomi v resničnost navedb, ki izhajajo iz zapisnika. Zapisnik je izdelan skladno z določbami ZEN in Pravilnika, v njem so zapisani podatki in navedbe strank, ki so pomembni za predmetno odločitev (vsebuje osnovne podatke, ki jih predpisuje ZEN in Pravilnik) in predstavlja zakonito strokovno podlago za vodenje upravnega postopka evidentiranja urejene meje. Iz zapisnika mejne obravnave jasno in nedvoumno izhaja, da je pritožnica podpisala strinjanje s potekom predlagane meje brez pripomb. Pritožbeni organ nima razloga, da bi dvomil v resničnost navedb, ki izhajajo iz predloženega zapisnika. Prav tako ne more slediti navedbam o zavajanju in pristranskosti geodeta na mejni obravnavi niti svojih navedb ne podkrepi z nobenimi dokazi. Pritožnica tega, razen s pavšalnim zatrjevanjem, ni z ničemer izkazala. Dokazno breme o tem, da je v zapisniku nepravilno navedeno, da je pritožnica podpisala strinjanje, je na pritožnici. Iz zapisnika nedvoumno izhaja, da se je pritožnica podpisala pod zapis, da podpisuje strinjanje s potekom predlagane meje oziroma da soglaša z mejo. Pritožnica pa lahko, če misli, da so bile geodetske storitve izvedene nepravilno, pred pristojnim sodiščem uveljavlja ustrezne (odškodninske) zahtevke zoper geodetsko podjetje oziroma odgovornega geodeta.

8.Pritožbeni organ je še pojasnil, da izhaja iz skice terenske meritve, ki je del elaborata in h kateri je podala strinjanje tudi pritožnica po spredaj navedenih pooblaščencih, da je za pritožnico sporna ZKT 7492 v isti liniji, kot je prikazano na grafičnem prikazu. Zemljiškokatastrska točka 7492 je na enakem mestu, kot je bila na mejni obravnavi in h kateri je pritožnica po pooblaščencih tudi podala soglasje. Če pa pritožnica dvomi v pravilnost grafičnega prikaza, ki je priloga izpodbijane odločbe, pritožbeni upravni organ pojasnjuje, da tretji odstavek 40. člena ZEN določa, da je obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami. Na grafičnem prikazu se meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz. Sedmi odstavek 19. člena ZEN pa določa, da je zemljiškokatastrski prikaz slika oblike in medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej. Ta sprememba ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel in geodetska uprava ne obvešča o njej lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen. Iz citiranih zakonskih določil izhaja, da je iz grafičnega prikaza, ki je priloga izpodbijani odločbi, mogoče zanesljivo razbrati le, kakšna je oblika parcel in njihova medsebojna lega, in da ne vsebuje legende. Namen grafičnega prikaza je torej v tem, da se stranke postopka seznanijo s tem, kaj je bilo predmet odločanja v konkretnem postopku (meja med katerimi parcelami in po katerih zemljiškokatastrskih točkah). Grafični prikaz predstavlja zgolj optični prikaz tistega, kar je bilo odločeno v odločbi in je le posnetek tistega, o čemer je bilo odločeno v naravi, pri čemer je potrebno dopustiti možnost, da grafični prikaz ne ustreza vedno dejanskosti. Grafični prikaz tudi ni kopija katastrskega načrta, katera pa mora odražati pravilno in resnično stanje nepremičnine v naravi, temveč zgolj vizualni pripomoček pri odločbi. Prav tako ne more biti uspešna s sklicevanjem na ortofoto posnetke.

9.Glede navedb o zmanjšanju njene parcele je pojasnil, da se v postopku evidentiranja urejene meje ne odloča o površini, da pa geodetska uprava po uradni dolžnosti izračuna površino in o tem z obvestilom obvesti lastnika parcele, če ugotovi, da je meja parcele urejena v celoti, in da se z urejeno mejo spremeni površina. Površina parcele se izračuna iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo, pri tem pa lahko pride tudi do odstopanj ter izračuna drugačne površine, kot izhaja iz dosedanjih uradnih evidenc, kar pa je v veliki meri odvisno od natančnosti predhodnih meritev oziroma izdelave zemljiškega katastra (v preteklosti je bil zemljiški kataster v pretežnem delu izdelan z manjšo natančnostjo).

10.Pritožnica je s podpisom nesporno potrdila svojo udeležbo in strinjanje s predlagano mejo, zato je prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da se tudi pritožnica strinja s predlagano mejo, in da so izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejenih mej v zemljiškem katastru. Pri reševanju pritožbe organ ne more in ne sme presojati razlogov za podano soglasje in podpis zapisnika, kajti tretji odstavek 36. člena ZEN določa, da napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku. Navedeno pomeni, da če izjava pritožnice o strinjanju s predlagano mejo temelji na zmotnem oziroma napačnem razumevanju, tega ne more uveljavljati v predmetni pritožbi, ampak lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču. V pritožbenem postopku ne more pravno veljavno preklicati svojega podpisa na zapisniku in s tem tudi ne more preklicati svojega strinjanja s predlagano mejo. Pritožnica je imela možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah na mejni obravnavi, na kateri je tudi podpisala zapisnik brez pripomb ter s tem izrazila strinjanje s potekom predlagane meje. Zaradi navedenega se tudi ne more slediti navedbam, da se naj se vzpostavi stanje, kot je bilo v preteklosti. V katastru se kot urejena ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če pa pritožnica meni, da katastrski podatki nimajo podlage v zbirki listin oziroma niso v skladu s podatki iz listin (iz katerih so nastali), lahko za ugotovitev in odpravo nepravilnosti sproži ustrezen postopek. Tako ima pritožnica, ne glede na ugotovitve poteka katastrske meje v upravnem postopku, še vedno možnost, da mejo uredi drugače v sodnem postopku. ZEN izhaja iz dejstva, da so se meje urejale v različnih časovnih obdobjih, izmerile z različnimi bolj ali manj natančnimi tehnikami in evidentirale na bolj ali manj natančen način (samo grafično na katastrskem načrtu v daljni preteklosti ali s koordinatami z uporabo najmodernejših geodetskih instrumentov v sedanjosti). Znano je namreč, da so se s prehodom na digitalne katastrske načrte ugotovile netočnosti in napake starih ročno vodenih katastrskih načrtov, ki so se vodili s pomočjo zastarelih tehnik, ki niso omogočale zadostne natančnosti (s prehodom na digitalni katastrski načrt pa so se te grafične napake še povečale). Zagotoviti je mogoče, da se bo grafična slika katastra z ureditvijo vseh mej vseh sosednjih parcel in njihovih delov (z modernimi tehnikami) izoblikovala tako, da bo odražala stanje v naravi.

11.Označitev meje v naravi (zakoličba) je tehnično opravilo, ki ga geodetsko podjetje opravi na podlagi podatkov zemljiškega katastra načeloma potem, ko je meja urejena (torej po dokončnosti izpodbijane odločbe), takoj po mejni obravnavi pa na zahtevo lastnika in ob soglasju lastnika sosednje parcele, pri čemer se strankam v vsakem primeru pošlje tehnično poročilo. Navedbe o samovoljno odstranjenih ali prestavljenih mejnikih niso stvar presoje v tem postopku, temveč so v pristojnosti preiskovalnih organov in sodišč.

12.Pritožbenih navedb v zvezi z evidentiranjem meje med parcelo številka 444/2 (last L. L. in M. M.) in parcelo številka 1213/1 (last Mestne občine ...), ki niso njena last, ni upošteval in jih vsebinsko obravnaval, saj ne gre za odločanje o njenih pravicah in obveznostih. Kot stranka postopka lahko nastopa zgolj v delu in kolikor se odločba nanaša na meje njenih parcel, glede ostalega dela pa procesnega položaja stranke nima.

13.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo. V njej navaja, da je ena izmed lastnic dela parcele št. 438/5, ki meji na parcelo št. 1213/1, za katero je bila z izpodbijano odločbo na novo določena meja. V odločbi je med drugim zapisano, da so se vse stranke s podpisom zapisnika mejne obravnave št. 9d19_1 z dne 1. 4. 2019 strinjale s potekom predlagane meje. Sama se s potekom predlagane meje ni strinjala in ni želela podpisati zapisnika. Na izmero je imela pripombe, ki niso bile zabeležene. Zapisnik ji ni bil prebran. Zapisnik mejne obravnave pa je podpisala, ker ji je geodet A. A. zatrdil, da bo s podpisom zapisnika le potrdila svojo prisotnost na geodetski odmeri in s tem zavedajoč se kršil 217. člen Kazenskega zakonika. Geodet je nepravilno, pristransko in nekorektno izpeljal postopek izmere in določitve meje.

14.Glede zavrnitve pritožbe pojasni, da so N. N., O. O., L. L. in M. M., ki so navajali, da je bil postopek izpeljan pravilno, vse v sorodstvenem razmerju (mama, njeni hčeri in mož druge hčerke), sorodniki pa navadno držijo skupaj v takšnih zadevah. Prav tako so lastniki parcel na drugi strani parcele št. 1213/1 in jim je vsekakor v interesu, da se prestavlja meja proti severu (ker je v škodo tožeče stranke) in ne proti jugu (slednje bi bilo v njihovo škodo).

15.Tožnica je bila pri izmeri in odmeri neupravičeno oškodovana, hkrati je bila zavedena s strani uradne osebe. Tožena stranka ne želi slišati in razumeti oškodovanosti tožnice, neusklajenosti stanja v naravi in v katastrskem načrtu z evidentiranjem meje z izpodbijano odločbo. Kot dokaz tožnica prilaga kopijo katastrskega načrta. Tožnica predlaga, da se točka 7492 na grafičnem prikazu, ki je priloga k odločbi, prestavi bolj južno, kot sta v preteklosti stala mejna stebra, ki sta bila bolj odmaknjena od stavbe 438/9, kot je točka 7492, a sta jih odstranila M. M. in G. G. Kot dokaz, da sta stala nekoč stebra, tožnica razpolaga s fotografijo.

16.Tožnica predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo in je tožena stranka dolžna ponoviti postopek izmere in določitve meje na lastne stroške. Tožena stranka je dolžna, ker je to v njeni pristojnosti, zahtevati od M. M. in G. G., da nadomestita odstranjena mejna stebra na tistem mestu, kot sta stala nekoč.

17.Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

18.Na tožbo je odgovorila Mestna občina ... kot stranka z interesom, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta lahko v neposredno škodo. Tožbi nasprotuje, primarno predlaga zavrženje tožbe, podredno pa njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov tega postopka v breme tožnici.

19.Sodišču predlaga, da tožbo zavrže iz razloga po 1. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj odločanje o predmetnem sporu ne spada v sodno pristojnost. Tožnica v tožbi, enako kot predhodno v pritožbenem postopku, izraža nestrinjanje s potekom predlagane meje ter uveljavlja napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje. Slednjih skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavljajo v pravdnem postopku.

20.Iz zapisnika mejne obravnave pooblaščenega geodetskega podjetja A., d.o.o., št. 9d19_1 z dne 1. 4. 2019 nesporno izhaja strinjanje tožnice s predlagano mejo in njena udeležba na mejni obravnavi. Tožnica niti s pritožbo niti s tožbo v upravnem sporu ne more pravno veljavno preklicati svojega podpisa na zapisniku in s tem tudi ne more preklicati svojega strinjanja s predlagano mejo. Tožnica je imela možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah na mejni obravnavi, na kateri je tudi podpisala zapisnik brez pripomb ter s tem izrazila strinjanje s potekom predlagane meje. V posledici navedenega pa je nesprejemljiv in v celoti primeren za zavrženje oziroma podredno za zavrnitev tudi njen predlog po vzpostavitvi stanja, kot je bilo v preteklosti.

21.Tožba je neobrazložena, nesklepčna, tožnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje upravne odločbe, kar onemogoča meritorno obravnavo tožbe ter narekuje njeno zavrženje.

22.Zavrnitev tožbe utemeljuje z navedbami o pavšalnosti, nekonkretiziranosti, neutemeljenosti in neizkazanosti tožbenih navedb. Predstavljajo ponovitev pritožbenih navedb, ki jih je obrazloženo zavrnil drugostopni organ. Zgolj dejstvo nesprejemanja odločitve instančnega organa, brez predložitve ali navedbe vsaj enega oprijemljivega dokaza, ki bi utemeljeval tožničine zaključke o neupoštevanju neusklajenosti stanja v naravi in v katastrskem načrtu s strani tožene stranke in posledični oškodovanosti tožnice, ne more utemeljevati njene tožbe. V izpodbijani odločbi so navedena vsa odločilna dejstva, ki so bila v okviru izvedenega geodetskega postopka pravilno ugotovljena, pravilno je bilo uporabljeno materialno pravo, neizkazani in neutemeljeni so tudi vsi očitki o procesnih kršitvah. Če ne bo tožba zavržena, predlaga njeno zavrnitev.

23.Pri tem povzema določila ZEN in Pravilnika in navaja, da iz zapisnika mejne obravnave ne izhajajo nobene pripombe, nestrinjanje s potekom predlagane meje ali odklonitev podpisa tožnice, niti da bi s svojim podpisom potrdila le svojo prisotnost na mejni obravnavi. Iz zapisnika izhaja, da je s podpisom potrdila strinjanje z vsebino zapisanega in ob podpisu zapisnika ni bila zavedena s strani nikogar. Ker ni zahtevala dodatnih pojasnil, jih pooblaščen geodet ni podal. Če bi podala pripombo glede podpisa, bi bilo to navedeno v rubriki opomba. Vsebina zapisnika je bila strankam prebrana. Stranka z interesom ne dvomi v pravilnost in strokovnost elaborata, ne v verodostojnost navedb zapisnika mejne obravnave, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je tožnica podpisala strinjanje s potekom predlagane meje brez pripomb. V podkrepitev tožbenih očitkov ni predložila nobenega dokaza, čeprav je dokazno breme na njej. Subjektivno pavšalno zatrjevanje takšnega zaključka ne more utemeljiti. Prav tako meni, da tožnica v geodetskem postopku ni bila oškodovana.

24.Ostale stranke z interesom odgovora na tožbo niso podale.

K I. točki izreka:

25.Sodišče je tožbo vsebinsko obravnavalo v delu, ki se nanaša na del izpodbijane odločbe, da se kot urejena evidentira meja (del meje) parcele številka 1213/1 (last Mestne občine ...) s sosednjo parcelo številka 438/5, ki je v solasti tožnice in strank z interesom.

26.Urejanje in evidentiranje urejene meje je predpisano v III. poglavju ZEN, od 26. člena dalje. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje (drugi odstavek 26. člena ZEN). Sestavni del elaborata ureditve meje je zapisnik mejne obravnave (prvi odstavek 32. člena ZEN). Mejna obravnava mora potekati, kot je določeno v 31. členu ZEN.

27.Vsebina zapisnika mejne obravnave je predpisana v 32. členu ZEN, ki določa, da je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek). V zapisniku se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister (drugi odstavek). Zapisnik podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik (tretji odstavek).

28.Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, je javna listina in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 169. člena ZUP), zato je tudi zapisnik mejne obravnave (lahko) javna listina. Zapisnik velja kot dokaz o poteku in vsebini dejanja in o danih ustnih izjavah ob dveh pogojih: da je sestavljen v skladu z zakonom in da pred njegovo sklenitvijo ni bilo pripomb. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena (prvi odstavek 171. člena ZUP).

29.Zato je pomembno, ali je sestavljen tako, kot določa predpis in da njegova vsebina odraža dejansko dogajanje na mejni obravnavi.

30.Tožnica v tožbi ugovarja pravilnosti izvedbe mejne obravnave, predvsem da zapisnik ni bil sestavljen skladno z dogajanjem na mejni obravnavi (da se s potekom predlagane meje ni strinjala, da je na izmero imela pripombe, ki niso bile zabeležene, da ji zapisnik ni bil prebran, da zapisnika ni želela podpisati, a ga je podpisala, ker ji je geodet zatrdil, da bo s podpisom le potrdila svojo prisotnost na geodetski odmeri). Te ugovore je podala že v pritožbi.

31.Tožnica je torej smiselno uveljavljala, da zapisnik ni bil pravilno sestavljen. Po presoji sodišča je te njene navedbe mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o mejni obravnavi, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZUP. Pritožbeni organ je te ugovore zavrnil kot pavšalne, neizkazane in neutemeljene (ker iz zapisnika nedvoumno izhaja, da se je podpisala pod zapis, da podpisuje strinjanje s potekom predlagane meje oziroma da soglašajo z mejo; ker je zapisnik podpisala brez pripomb) in zaključil, da v resničnost navedb iz zapisnika ne dvomi in da tudi nima razloga, da bi dvomil v resničnost navedb iz zapisnika. Takšno stališče ni pravilno.

32.V konkretnem primeru je tožnica med drugim zatrjevala, da njene pripombe na izmero niso bile zabeležene v zapisnik, da ji zapisnik ni bil prebran, da s podpisom zapisnika ni izrazila soglasja s potekom predlagane meje, ampak zgolj svojo prisotnost na mejni obravnavi, torej da je vsebina zapisnika napačna in zato ne potrjuje tistega, kar se v njih navaja. Zatrjevala je negativna dejstva, ki jih stranka praviloma ne more dokazovati. Tudi sicer pa velja, da je njihovo dokazovanje že po naravi stvari zahtevnejše od dokazovanja pozitivnih, zaradi česar je nabor dokaznih sredstev ustrezno manjši, in je o tem, da listina ne odraža dejanskega dogajanja na mejni obravnavi, njena izjava primeren dokaz. Tako mora organ v skladu z načelom proste presoje dokazov ugotoviti dokazno vrednost javne listine in to utemeljiti v obrazložitvi odločbe.

33.Pri tem ni utemeljeno stališče organa, da je stranka zapisnik podpisala brez pripomb. Zapisnik mejne obravnave piše pooblaščeni geodet, ki vodi mejno obravnavo, sam ali ga po njegovih navodilih piše druga oseba (prvi odstavek 28. člena Pravilnika); vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik (drugi odstavek 32. člena ZEN). Ne piše ga stranka, ki zapisnik (le) podpiše in torej ni stranka tista, ki bi pisala pripombe na zapisnik.

34.Prav tako bi moral zapisnik obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (četrti odstavek 28. člena Pravilnika), a zapisnik tako ni bil pisan. Zapis pod "Potek mejne obravnave" je le "Meja parcele 1213/1 se je uredila s sosednjimi parcelami s pomočjo numeričnih podatkov katastra. Prisotni se z urejeno mejo strinjajo." Pod ta dva stavka pa še "P. P. je pokojen. Po izjavi njegove žene N. N. sta poleg nje zakoniti dedinji njuni hčeri L. L. in O. O. Zapuščinski postopek ni končan." Že vrstni red teh zapisov ne izkazuje, da bi se zapisnik pisal kronološko, torej da bi se na začetku mejne obravnave ugotovilo, katere vabljene osebe so prisotne (tretji odstavek 28. člena Pravilnika), po tem pa opravila dejanja za ureditev meje in pridobile izjave strank.

35.Glede na vsebino zapisnika tudi ni razvidno, da bi bile stranke opozorjene, da se šteje, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje, četudi na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo. Po petem odstavku 28. člena Pravilnika namreč pooblaščeni geodet na mejni obravnavi posebej opozori in v zapisniku mejne obravnave navede: (-) katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, z navedbo dejanskih in dopustnih odstopanj za vsako lomno točko na tej meji, (-) da je udeležence na mejni obravnavi, ki so pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, opozoril, da take meje ni mogoče evidentirati v zemljiškem katastru kot urejene meje, (-) da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo, (-) podatke oziroma dejansko stanje v naravi, na podlagi katerih je določil predlagano mejo, če se dve ali več pokazanih mej ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra.

36.Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.

37.Prav tako iz zapisnika izhaja, da je bil kot solastnik sporne parcele vabljena družba J., zanjo stečajni upravitelj K. K., čeprav ta družba več ne obstaja. Na podlagi javno dostopnih podatkov sodnega registra je razvidno, da je zaradi zaključka stečajnega postopka na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka St ... z dne 9. 11. 2006 navedeni subjekt prenehal in bil izbrisan iz sodnega registra 24. 11. 2006. S tem pa so tudi prenehala pooblastila stečajnemu upravitelju. Tako ni mogoče potrditi, da so bili na mejno obravnavo sploh pravilno vabljeni vsi solastniki sosednje parcele 438/5.

38.Sodišče torej nasprotno kot tožena stranka in stranka z interesom Mestna občina ... ugotavlja, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe ZEN in Pravilnika. Odločitev prvostopnega organa, ki temelji na zaključku, da je zahteva vlagatelja, kolikor se nanaša na elaborat ureditve meje, skladna s 35. členom ZEN, ni zakonita.

39.Sodišče še pripominja, da ugovarjane okoliščine tožnice ne predstavljajo napake volje (ki jo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZEN v postopku upravnega spora ne bi bilo možno uveljavljati, pač pa predstavlja to kršitev 32. člena ZEN o pravilni sestavi zapisnika, kar pa sodišče presoja v upravnem sporu).

40.Zato je sodišče na podlagi 3. in posledično 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na mejo s parcelo 1213/1 s sosednjo parcelo 438/5 in izpodbijano odločbo v 1. in 2. točki izreka v tem delu odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V njem bo moral elaborat ureditve meje vrniti v odpravo pomanjkljivosti.

41.Sodišče je v zadevi odločilo na podlagi listin, brez glavne obravnave. Tožena stranka in stranke z interesom v upravnem sporu so namreč izrecno podale pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Poleg tega s tovrstnim odločanjem niso bile kršene pravice strank, saj zaradi ugotovljene procesne kršitve, sodišče tožbe, tudi če bi izvedlo obravnavo, ne bi moglo zavrniti. Z dejanskim stanjem, ki ga sodišče ugotovi na glavni obravnavi, razen v izjemnih primerih, ko lahko odloča o sporu polne jurisdikcije, ne more nadomestiti dejanskega stanja, ki ga je dolžan ugotavljati upravni organ. Zato bi sodišče tudi v primeru opravljene glavne obravnave sprejelo enako odločitev in zadevo vrnilo toženi stranki, da bi ugotovljeno kršitev odpravila in ugotovila relevantno dejansko stanje. S tem je strankam tudi omogočeno, da zoper upravni akt uveljavljajo pravno sredstvo.

K II. točki izreka:

42.Tožnica je solastnica zgolj zemljišča s parcelno številko 438/5, katere del meje se je z izpodbijano odločbo evidentiral kot urejena meja. Kljub temu s tožbo izpodbija celotno odločbo, torej tudi odločitev o evidentiranju urejene meje zemljišč s parcelno številko 439/2, 444/2, 444/6, 444/8, 454/1 in 1198/18, ki niso v njeni lasti, ampak v lasti tretjih oseb, strank z interesom v tem upravnem sporu, tožnica pa tudi ne trdi, da je njihov lastnik in niti da ima na teh parcelah kakšno drugo upravičenje, ki bi zahtevalo sodno varstvo. Po presoji sodišča v tem delu tožnica ne zahteva varstva svojih pravic in pravnih koristi in je zato v tem delu tožbo tožnice zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

43.Neutemeljeno se stranka z interesom Mestna občina ... zavzema za zavrženje tožbe iz razloga po 1. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker odločanje o predmetnem sporu ne spada v sodno pristojnost. V predmetnem upravnem sporu je izpodbijana upravna odločba, s katero je odločeno o evidentiranju meje kot urejene med nepremičninami, od katerih je ena tudi v solasti tožnice. ZEN daje lastnikom sosednjih nepremičnin položaj strank v upravnem postopku, saj v drugem odstavku 28. člena ZEN določa, da so lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje. Prav tako ureja potek upravnega postopka, v katerem je izdan dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, zoper katerega je na podlagi 2. člena ZUS-1 predviden upravni spor, ki se ga je tožnica torej ustrezno poslužila. Na to ne vpliva določilo tretjega odstavka 36. člena ZEN, ki določa, da napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku, saj se ta nanaša na dopustne tožbene razloge (torej omejuje tožbene razloge), ne pa na samo dopustnost tožbe v upravnem sporu.

K III. točki izreka:

44.Tožnica ni zahtevala povrnitve stroškov postopka, zato sodišče o tem ni odločalo. Zahtevek stranke z interesom Mestne občine ..., ki je v odgovoru na tožbo zahtevala povrnitev stroškov (10 EUR za administrativne stroške - fotokopiranje, poštni stroški), se zavrne, saj v tem postopku ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 pa tudi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

Vse parcele in zemljiško katastrske točke ležijo v tej katastrski občini ..., zato sodišče v nadaljevanju izpušča navedbo katastrske občine ....

Uradni list RS, št. 48/2018, 51/2018-popr. In 35/19.

V izpodbijani odločbi je navedeno, da so to F. F., G. G., H. H., in družba J.

Zveza:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 32

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.