Jedro

Pri nedenarnem tožbenem zahtevku je navedba vrednost spornega predmeta v dispoziciji tožeče stranke, zato je odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi. Posledice zmotno navedene vrednosti spornega predmeta v tožbi zadevajo tožečo stranko, dejstvo o preveč plačani sodni taksi pa ni odločilno za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Velenju.

Tožniki so s pravočasno pritožbo izpodbijali odločitev sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljali pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne obravnavanju sodišču prve stopnje. Navajali so, da je v tožbi pomotoma navedeno, da gre za pisno napako, da je vrednost spora v tej zadevi 835,00 EUR namesto 8.350,00 EUR. Iz tožbe pa izhaja, da je tožeča stranka nalepila takse na prvo stran tožbe v znesku 90,00 EUR, kar je glede na taksno tarifo, več kot 1 % od ocenitve spornega predmeta, to je več kot 1 % od zneska 2,000.000,00 SIT po prejšnji tarifi. Sicer pa s to vlogo tožeča stranka tudi popravlja pomotni zapis o vrednosti spornega predmeta. Vse okoliščine o zadevi kažejo, da je dejansko v tem primeru prišlo do pomote, sicer tožnica ne bi dostavila sodišču takse v tolikšnem znesku.

Pritožba ni utemeljena.

Tožbeni zahtevek ni denarni zahtevek, zato je odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi (II. odst. 44. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), navedba vrednosti spornega predmeta je v dispoziciji tožeče stranke in kasnejša sprememba ne more vplivati na stvarno pristojnost sodišča. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka sama nosi posledice, če je pomotoma navedla prenizko vrednost spornega predmeta in te pomote ni ugotovila pred izdajo izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da je preveč plačala sodno takso za tožbo, pa ni odločilno za presojo stvarne pristojnosti sodišča. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi čl. 32 in 19 ZPP, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba pa ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 353. čl. ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP).