Jedro

Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbama zagovornic obtoženih J. K. in S. K. ter po uradni dolžnosti glede obtoženega D. M. se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obtoženi J. K., S. K. in D. M. po 3. točki 358. čl. ZKP oprostijo obtožbe, da se obt. J. K. ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo R S ter je skupaj z neugotovljenimi sodelavci iz koristoljubnosti spravil čez mejo več oseb, obt. S. K. in obt. D. M. pa sta mu pri tem skupaj pomagala, s tem, da se je J. K. z neugotovljenimi sodelavci dogovoril za ilegalni prehod tujcev preko državne meje ter organiziral njihov prevoz v notranjost države tako, da je za prevoz nagovoril S. K., le-ta pa D. M., zaradi česar sta se slednja dne 20.7.2002 v zgodnjih jutranjih urah odpeljala na s J. K. dogovorjeno mesto v bližino M., kjer sta S. K v osebni avtomobil Fiat Punto, reg. št. 00, D. M. pa v osebni avtomobil Hyundai Lantra, reg. št. 00, sprejela vsak po štiri državljane Turčije, ki so jih po dogovoru z J. K. neugotovljeni sodelavci ilegalno spravili preko državne meje med R Hrvaško in R Slovenijo in so čakali na dogovorjenem mestu na nadaljnji prevoz, ter jih odpeljala do L., J. K. pa je vozil pred njima in bil v stalnem telefonskem kontaktu s S. K., le-ta pa z D. M. ter ju tako usmerjal do avtokampa J., kjer so S. K. in D. M. skupaj z ilegalci izsledili policisti in jim preprečili nadaljnjo vožnjo, vsi trije pa bi za opravljeno delo prejeli neugotovljeno plačilo, pri čemer se J. K. ukvarja s prepovedanim spravljanjem tujcev čez mejo, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz R Hrvaške in R Slovenijo, s čimer naj bi storili: - obt. J. K. kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odst. 311. čl. KZ v zvezi s 25. čl. KZ, - obt. S. K. in obt. D. M. pa kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju v zvezi prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odst. 311. čl. KZ v zvezi s 27. čl. KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obtoženega J. K. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odst. 311. čl. KZ v zvezi s čl. 25 KZ. Izreklo mu je kazen šest mesecev zapora in še stransko denarno kazen v znesku 200.000,00 SIT. Obtožena S. K. in D. M. pa je spoznalo za kriva za kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odst. 311. čl. KZ v zvezi s 27. čl. KZ. V okviru pogojne obsodbe je obtoženemu S. K. določilo kazen pet mesecev zapora, obtoženemu D. M. pa kazen štiri mesece zapora, obema s preizkusno dobo dveh let. Obtoženemu S. K. je izreklo še stransko denarno kazen 100.000,00 SIT, obtoženemu D. M. pa v znesku 50.000,00 SIT. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obtoženega J. K. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankcijah. Predlagala je ugoditev pritožbi in predvsem izrek oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, še podrejeno pa izrek mile pogojne kazni.

Pritožila se je tudi zagovornica obtoženega S. K. zaradi kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obtoženca oprosti storitve očitanega kaznivega dejanja, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Višji državni tožilec J. Š. je v mnenju, ki je bil dostavljeno obema zagovornicama, ki sta se pritožili, in obema obtožencema, to je J. K. in S. K., predlagal zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

O seji senata je bilo obveščeno Vrhovno državno tožilstvo RS, vendar se seje nihče ni udeležil. Podani so bili pogoji za sejo.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je obtoženega J. K. spoznalo za krivega, kjer je zato, ker teče zoper tega obtoženca vsaj en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ocenilo, da se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo R Slovenije, in ker je zaključilo, da je obtoženec spravil več oseb čez mejo iz koristoljubnosti, druga dva obtoženca pa sta mu pri tem pomagala. Da naj bi šlo za koristoljubnost, je sodišče prve stopnje sklepalo iz tega, da so bili obtoženci le znanci brez tesnejših kontaktov in da se obtožena S. K. in D. M. ne bi odpravila na pot iz S. v M. le zaradi obljube o povračilu stroškov za bencin. Sicer pa, kot navaja sodišče prve stopnje, je koristoljubnost običajen motiv za tovrstna kazniva dejanja (stran 5 sodbe).

Zagovornica obtoženega J. K. pa utemeljeno navaja v zvezi z očitkom, da se ta obtoženec ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo, da obtoženi J. K. do sedaj še ni bil pravnomočno obsojen za tako kaznivo dejanje in zato velja, da takega kaznivega dejanja še ni storil. To, da se obtoženi J. K. ukvarja s prepovedanim spravljenjem drugih čez mejo, res ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato pritožbeno sodišče sprejema pritožbeno mnenje, da ta element kaznivega dejanja ni dokazan.

Obe pritožnici še navajata, da obtoženi J. K. ni prejel nobenega plačila, povrnjenih ni dobil niti stroškov za bencin. Prav tako ni dobil povrnjenih stroškov za bencin obtoženi S. K. Zato obe pritožnici utemeljeno poudarjata, da korist ni izkazana, ker ni prav nobenega dokaza, ki bi potrjeval nasprotno. Pritožbeno sodišče te pritožbene navedbe sprejema, saj je utemeljitev sodišča prve stopnje v zvezi z motivom koristoljubnosti le na ravni domnev, ni pa nobenih dokazov, ki bi koristoljubnost kot motiv potrjevali.

Pritožbi obeh zagovornic sta zato utemeljeni in jima je pritožbeno sodišče ugodilo ter je izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je oba obtoženca oprostilo očitkov po obtožbi, da naj bi obtoženi J. K. storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odst. 311. čl. KZ v zvezi s čl. 25 KZ, obtoženi S. K. pa kaznivo dejanje pomoči h temu kaznivemu dejanju.

Ker sodišče druge stopnje ob pritožbi zagovornic obtoženih J. K. in S. K. ugotavlja, da so razlogi, zaradi katerih je odločeno v korist obeh obtožencev, tudi v korist soobtoženega D. M. ki se ni pritožil, je na podlagi člena 387 ZKP ravnalo po uradni dolžnosti, kakor da bi se pritožil tudi on. Zato je po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo tudi v zvezi z njim in po 3. točki 358. čl. ZKP prav tako kot ostala dva obtoženca oprostilo obtožbe tudi obtoženega D. M., kateremu je bilo očitano, da naj bi skupaj z obtoženim S. K. pomagal pri storitvi kaznivega dejanja obtoženemu J. K. Po 1. odst. 96. čl. ZKP je sodišče druge stopnje potem, ko je izpodbijano sodbo spremenilo in izdalo oprostilno sodbo, še odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka, to je stroški iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov, bremenijo proračun.