Jedro

Prizadeta stranka bi morala biti vključena v lokacijski postopek, da bi lahko v njem zavarovala svoje pravice oz. pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1699/99-10 z dne 24.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 24.9.1999 (1. točka izreka) in zavrnilo zahtevek prizadete stranke G.A., da ji tožeča stranka povrne stroške postopka (2. točka izreka). Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote L., Izpostave V. - R. z dne 15.2.1999. Z njim je prvostopni upravni organ iz razloga 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) dovolil obnovo postopka, končanega z izdajo lokacijskega dovoljenja z dne 30.5.1995 in spremembe lokacijskega dovoljenja z dne 2.11.1995, za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 12/8 k.o. G. A.T. (tožeči stranki). Obnova je bila dovoljena v obsegu, da se da možnost udeležbe v postopku predlagatelju obnove G.A. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke, ki je potrdila odločitev upravnega organa prve stopnje o dovolitvi obnove lokacijskega postopka, pravilna in zakonita. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da med strankami ni sporno, da v postopku za izdajo navedenega lokacijskega dovoljenja in njegove spremembe predlagatelj obnove postopka G.A. ni sodeloval kot prizadeta stranka. Prav tako ni sporno, da pot do parcele tožeče stranke (parc. št. 12/8 k.o. G.) ne gre po njenem zemljišču, temveč delno po parceli, ki je last G.A. (parc. št. 12/11 k.o. G.). Zato bi moral biti G.A. v skladu z 49. členom ZUP/86 vključen v sporni lokacijski postopek, da bi lahko v njem zavaroval svoje pravice oziroma pravne koristi, kar pa ni bilo storjeno. Tudi po presoji sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru podan razlog za dovolitev obnove postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86 in sicer v obsegu, da se predlagatelju obnove omogoči udeležba v lokacijskem postopku.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ponovi tožbene navedbe in izpostavi, da po njenem mnenju predlagatelj obnove ni mejaš, saj njegova parc. št. 12/11 k.o. G. ne meji na parc. št. 12/8 k.o. G. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi ponavlja svoje ugovore o tem, zakaj obnova postopka v tem primeru ne bi smela biti dovoljena. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo te ugovore. Njegova odločitev temelji na pravilni dejanski in pravni podlagi. Pritožbeno sodišče se z razlogi, razvidnimi iz izpodbijane sodbe, v celoti strinja.

Po 9. točki 249. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Po določbi 49. člena ZUP je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih prvic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe na podlagi upravnih spisov predlagatelj obnove postopka ni sodeloval v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo hiše na parc. št. 12/8 k.o. G., ne glede na lego objekta in ne glede na predviden dostop do objekta, ki deloma poteka po parc. št. 12/11 k.o. G., ki je njegova last, in zato ni imel možnosti, da zavaruje svoje pravice oziroma pravne koristi.

Pritožbenemu sodišču ne vzbuja dvoma odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru izpolnjen razlog iz 9. točke 249. člena ZUP, kot sta, po presoji prvostopnega sodišča, pravilno odločila tožena stranka in prvostopni upravni organ. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.