Jedro

Trditvena podlaga predlagateljice je bila skopa in nekonkretizirana ter pavšalna, kar je očitno posledica zmotne teze, da že starost priče potrjuje utemeljenost njenega predloga. Predlagateljica tudi glede zdravstvenega stanja priče ni navedla konkretnih trditev, ki bi potrjevale njene navedbe, da obstoji utemeljena bojazen, da zaslišanje priče ne bo mogoče kasneje izvesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za zavarovanje dokazov. Ugotovilo je, da predlagateljica ni izkazala zakonskih pogojev za zavarovanje dokaza, da se zasliši njen oče, da predlagateljica razen navedb o starosti priče in splošnih trditev o njenem slabem zdravstvenem stanju, ni dala relevantnih navedb, ki bi jih podkrepila z dokazi, zato ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da se ta dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja.

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Predlagateljica v laični pritožbi navaja, da je predlagala zavarovanje dokaza z zaslišanjem očeta, ki je star petindevetdeset let, kar s stopnjo verjetnosti dokazuje, da bo izvedba tega dokaza lahko onemogočena zaradi poslabšanja bolezni ali smrti očeta. Postopki na sodišču potekajo več let. Starost priče je že samo po sebi zadosten kriterij, ki utemeljuje bojazen, da se dokaz z zaslišanjem priče ne bo mogel izvesti kasneje. Osebni zdravnik očeta je zaradi njegove bolezni izdal zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti iz naroka z dne 16. 3. 2021. Bolezni je bila nenadna in nepredvidljiva ter je onemogočila očetu prihod na sodišče. Oče je sicer duševno v odločilnem stanju in ni dementen, kot navaja nasprotna udeleženka.

3. Zmotne so ugotovitve sodišča, da pri petindevetdesetletnemu očetu slab sluh in težja hoja ne spadata med tista zdravstvena stanja in okoliščine, ki bi ogrožala njegovo življenje. Izguba sluha je napredujoča in trajna bolezen, ki ima tudi življenjsko ogrožajoče posledice. Posledica slabega sluha je tinitus, to je šumenje v ušesih, vrtoglavica in izguba ravnotežja, zato večkrat pride tudi do padca, kar ima lahko za posledico lažje ali hujše poškodbe, ki so življenjsko nevarne. Tudi hoja po stopnicah je za očeta nepremagljiva ovira. Zaradi teh težav priča že leto dni ne zapušča doma. Priča je prebolela in preživela pljučnico, kar je srečno naključje. Oče se še do danes ni opomogel od pljučnice. Zmotna je ugotovitev sodišča, da ima oče telesno zmožnost, da se zoperstavi tako resni bolezni, kot je pljučnica. Starostnik ima tudi pridružene bolezni, zato je pljučnica v večini primerov smrtna.

4. Zdravniško potrdilo je pridobil oče in ne predlagateljica, ko je bil na kontroli zaradi pljučnice pri osebnem zdravniku. Zdravnik je bil prepričan, da bo zdravniško potrdilo zadostilo potrebam sodišča. Iz potrdila izhaja, da je na obrazcu obkroženo, da ima oče bolezen. Ta oznaka ne predstavlja pavšalne navedbe, marveč gre za neizpodbitno dejstvo. Iz potrdila izhaja, da se oče šest mesecev ne more udeležiti naroka ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, kar dokazuje, da je zdravstveno stanje očeta slabo. Ne gre za začasno nezmožnost priče priti na sodišče, večja je verjetnost, da v pravdnem postopku, ki je predviden, ne bo več živa. Iz tega razloga je treba pričo čim hitrejše zaslišati na njenem domu. Slabo zdravstveno stanje priče je posledica bolezni. Predlagateljica pritožbi v dokazne namene prilaga listine.

**Glede utemeljenosti pritožbe**

5. Pritožba ni utemeljena.

**Glede procesnih kršitev postopka**

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP.

**Glede novih dejstev in novih dokazov**

7. Predlagateljica v pritožbi navaja nova dejstva in prilaga nove dokaze (listine), vendar ne navaja dejstev, ki bi potrjevala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče teh dejstev in dokazov pri odločitvi ni upoštevalo.1 **Zakonska podlaga za odločitev**

8. 266. člen ZPP določa, da mora predlagatelj v vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njihova izvedba težja.2 **Odgovori na pritožbene navedbe**

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da predlagateljica v trditveni podlagi in tudi z dokazi ni verjetnostno izkazala, da bo izvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem priče, kasneje znatno otežena oziroma onemogočena. Trditvena podlaga predlagateljice je bila skopa in nekonkretizirana ter pavšalna, kar je očitno posledica zmotne teze, da že starost priče potrjuje utemeljenost njenega predloga. To stališče predlagateljice je zmotno iz razlogov, ki jih je že navedlo sodišče prve stopnje. Tudi sodna praksa3 pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da zgolj na podlagi starosti priče ni mogoče sklepati na obstoj pogojev iz prvega odstavka 264. člena ZPP.

10. Predlagateljica tudi glede zdravstvenega stanja priče ni navedla konkretnih trditev, ki bi potrjevale njene navedbe, da obstoji utemeljena bojazen, da zaslišanje priče ne bo mogoče kasneje izvesti. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pavšalne navedbe predlagateljice, da je njen oče slabega zdravstvenega stanja, da je slaboten, da je prebolel pljučnico, da na eno uho ne sliši oziroma ima kljub slušnemu aparatu resne težave s sluhom, da ob pomoči drugih oseb zelo težko hodi, da zato ne more priti na sodišče, niso razlogi, ki bi potrjevali tezo predlagateljice, da se dokaz z zaslišanjem priče na njenem domu, kot to predlaga v predlogu, ne bo mogel pozneje izvesti.

11. Iz zdravniškega potrdila ne izhaja, kakšna bolezen preprečuje priči prihod na sodišče, s tem, da je navedeno, da ta omejitev velja (le) za šest mesecev.

12. Navedbe predlagateljice so tudi v medsebojnem nasprotju. Po eni strani pavšalno opisuje težko zdravstveno stanje priče, hkrati pa navaja, da pri priči peša le njegovo telesno zdravje, v svojem umu pa je povsem luciden, bere časopise, na tekočem je z dogajanjem življenja vseh njegovih vnukov in pravnukov, ki ga redno obiskujejo, rad se pogovarja s svojimi sosedi, nima duševne bolezni ali kakršnih koli drugih osebnostnih ali vedenjskih motenj in ne izgublja predmetov.

13. Dejstva, ki jih je predlagateljica dokazovala z dokazi so bila presplošna, kar še posebej velja za njene trditve, da bolezensko stanje priče potrjuje utemeljenost predloga. V sodni praksi4 so bili zavrnjeni tudi predlogi za zavarovanje dokaza z zaslišanjem priče oziroma stranke, ki je onkološki in nevrološki bolnik oziroma ko gre za slabše zdravstveno stanje, z obrazložitvijo, da ta okoliščina še ni zadostni razlog za utemeljenost predloga za zavarovanje dokazov in da zgolj teoretična verjetnost, da se bo bolezen ponovila ali poslabšala, za kar ni nobene medicinske opore v izvedenih dokazih, ne zadostuje za utemeljitev sklepa, da se dokaz (zaslišanje priče) pozneje ne bo mogel izvesti ali da bi bila njegova izvedba težja.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 337. člena ZPP določa: „V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.“ 2 Glej tudi prvi odstavek 264. člena ZPP, ki določa: „Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegov izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede.“ 3 VSL sklep II Cp 604/2020. 4 VSL sklep I Cp 2301/2013 in VSL sklep II Cp 2586/2013.