Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je izjavo tožeče stranke "utesnitev izvršbe" zmotno presojalo kot umik tožbe, in ne odpoved zahtevku.
Pritožbi se delno ugodi in izpodbijana sodba delno s p r e m e n i tako, da se sklep o izvršbi I 2005/08173 z dne 31.8.2005 Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavi v 1. in 3. točki glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od glavnice do 9.9.2005 in stroškov izvršilnega postopka s pripadki ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.
V preostalem delu pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi I 2005/08173 z dne 31.8.2005 Okrajnega sodišča v Ljubljani, po katerem je toženec dolžan plačati glavnico 654,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2003 do plačila in stroške izvršilnega postopka 159.94 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.8.2005 dalje do plačila v 8 dneh, ostane v veljavi ter tožencu še naložilo, da v istem roku tožeči stranki plača tudi pravdne stroške v znesku 726,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da je toženec tožeči stranki naročil čiščenje osnovne in pretočne greznice, ker je bila pretočna cev med greznico in odtočnim jaškom zamašena (do poškodbe je prišlo zaradi napeljave plina), da je bilo za čiščenje greznice oziroma odtočnih cevi porabljenih štiri ure in pol, za odvoz odpadkov in čiščenje cisterne pa štiri ure, da je bilo delo v redu izvršeno, kar je (prevzem) potrdila toženčeva sestra s podpisom ter da toženec ni dokazal neustreznosti cene storitev.
Zoper sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožuje tožena stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugemu sodniku). V (pre)obširni pritožbi meni, da je zaključek sodišča, da toženec priznava opravljeno storitev, v nasprotju z listinsko dokumentacijo ter izpovedbami prič. Jedro spora je ravno v tem, da je toženec prerekal, da bi bila storitev s strani tožene stranke opravljena v zatrjevanem obsegu, zato je tudi zavračal plačilo neutemeljenega računa v neutemeljenem presežku. Meni, da tožeča stranka svoje navedbe, da naj bi delo opravili trije delavci v obsegu 8,5 ur, ni z ničemer dokazala. Nedokazan je tako ostal zatrjevani časovni obseg opravljenega dela, kot tudi trditev, da so delo opravili trije delavci tožeče stranke. Pri tem je ena od zaslišanih prič, delavec tožeče stranke M. R., izpovedal, da v kritičnem času sploh ni bil zaposlen pri tožeči stranki in ni opravil dela pri tožencu. Graja tudi dokazno oceno glede izpovedbe priče V. S. Zato meni, da so zaključki sodišča o navedenih dejstvih v izrecnem nasprotju z vsebino listin ter zapisniki o izvedbi dokazov. Sicer pa so tudi zaključki sodišča popolnoma v nasprotju s sodniškim silogizmom, kot tudi splošno znanimi dejstvi. Splošno je namreč znano, da prevoz s cisterno od Rudnika v Ljubljani do Zaloga v Ljubljani ne traja štiri ure, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Glede napačne uporabe materialnega prava navaja, da iz navedb strank in izvedenega dokaznega postopka izhaja, da med strankama posel ni bil sklenjen. Praznjenje greznice je potrebno opredeliti kot podjem po pravilih OZ. Za sklenitev podjemne pogodbe se sicer ne zahteva pisna pogodba, izpolnjene pa morajo biti civilnopravne predpostavke za sklenitev posla, to je konsenz strank glede bistvenih sestavin posla. Med bistvene sestavine podjema pa spada predmet dela ter cena. Med strankama nikoli ni prišlo do konsenza glede cene za delo. Ker do sklenitve posla ni prišlo, je neutemeljen tožbeni zahtevek na podlagi sklenjenega posla ter verodostojne listine, izstavljene iz tega neobstoječega posla. Napačno je tudi sklicevanje sodišča na določbo 9. čl. OZ, to je na načelo pacta sunt servanda zaradi neobstoja dogovora. Meni, da je sodišče zagrešilo tudi druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Pritožba je (upoštevajoč uradoma upošteven razlog pravilne uporabe materialnega prava (1)) delno utemeljena.
Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka, potem ko je toženec plačal znesek 69.311,00 SIT, skrčila zahtevek za plačilo izvršilnih stroškov in obresti do 10.9.2005, in se s tem zahtevku v opisanem delu odpovedala (sodišče prve stopnje pa zmotno izjavo tožeče stranke "utesnitev izvršbe" z dne 15.9.2005 presojalo kot umik tožbe, in ne odpoved zahtevku), je pritožbeno sodišče moralo glede navedenega na podlagi 5. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti, tako kot je to razvidno iz prvega odstavka izreka te sodbe.
V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP (2)), v sporih majhne vrednosti pa se sodba sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče zato pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka graja dejanske ugotovitve (uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vključno z grajo dokazne ocene sodišča prve stopnje iz 8. člena ZPP kot nelogične in neprepričljive), ni moglo in smelo upoštevati, kar enako velja tudi glede (relativnih) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP (vključno s pritožbeno grajo dokazne ocene sodišča prve stopnje v smislu procesnih kršitev iz 8. člena ZPP, to je kot neskrbne, nevestne in necelovite). Ob dejanskih ugotovitvah, da je bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba (pogodba o delu - 619. člen Obligacijskega zakonika (3) - po toženčevi sestri kot zastopnici - naročilo/račun tožeče stranke v prilogah A6 in B3; sklenjeno pogodbo nenazadnje dokazuje tudi toženčevo delno plačilo računa - v nespornem delu), da je bilo delo opravljeno in prevzeto (po toženčevi sestri kot zastopnici - naročilo/račun tožeče stranke v prilogah A6 in B3) v okvirih vtoževane terjatve (s podlago v naročilu/računu tožeče stranke v prilogah A6 in B3) ter da toženec ni dokazal svojih ugovornih trditev glede neustreznosti cene storitev, je izpodbijana sodba v materialnopravnem pogledu povsem pravilna in zakonita. Pri tem so neutemeljene tudi pritožbene trditve glede cene kot bistvenega elementa (ne)sklenitve podjemne pogodbe, kar jasno izhaja iz določb 619. člena ter prvega in drugega odstavka 642. člena OZ. Povsem neutemeljena pa je tudi pritožbena graja glede protispisnosti razlogov, (nekaterih) manjkajočih oziroma nasprotujočih razlogov o odločilnih dejstvih ter nerazumljivosti sodbe, saj ima izpodbijana sodba jasne, razumne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih in so temu nasprotna pritožbena izvajanja povsem neutemeljena.
Ker pritožbeno sodišče tudi kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ni ugotovilo, niti zatrjevane niti uradoma upoštevne (glej zgoraj), je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
(1) Drugi odstavek 350. člena ZPP; le-ta določa: "Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.";
(2) Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR;
(3) Obligacijski zakonik - OZ, Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 40/07, v nadaljevanju OZ.