Jedro

Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.

Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.

Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za odlog izvršbe z dne 8. 10. 2014 kot nepopoln zavrglo.

2. Proti takemu sklepu vlaga upnik pravočasno in dovoljeno pritožbo smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka s predlogom, da se predlogu za odlog ugodi, dolžnicam pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov upnika. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se po določbi tretjega odstavka 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J; Uradni list RS številka 53/14 z dne 15. 7. 2014) glede na izdano odredbo o prodaji nepremičnine z dne 23. 5. 2006, postopek nadaljuje po dotedaj veljavnih določbah zakona. Te pa ne predvidevajo pridobitev in priložitev soglasja dolžnika za predlagan odlog izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZIZ-J, ki je pričel veljati 30. 7. 2014, je spremenil določbo drugega odstavka 72. člena ZIZ, saj ne predvideva več, da bi predlog upnika za odlog izvršbe sodišče vročalo dolžniku v izjavo in ga zavrnilo, v kolikor bi ta temu nasprotoval. 5. Če se je izvršba že začela, namreč sodišče lahko odloži izvršbo le, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom.

6. Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.

7. Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.

8. Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

9. Stroške neuspele pritožbe krije upnik sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).