Jedro

S postavitvijo dodatnih dveh zahtevkov se je tožbeni zahtevek vsebinsko spremenil, zato v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1 njuna postavitev vpliva na vrednost, ki je osnova za odmero sodne takse.

Sodno takso za pritožbo je treba plačati posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi. Ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe se glede ugodnih učinkov za stranke ne razteza tudi na plačevanje sodnih taks.

S pravilno določitvijo vrednosti spornega predmeta in nato pravilno odmero sodne takse pravica pritožnice do enakega varstva pravic ne more biti kršena zgolj zato, ker sodišče nasprotni stranki (napačno) ne bi odmerilo sodne takse za razširitev tožbe. Razmerje v zvezi s sodnimi taksami je namreč razmerje zgolj med posamezno stranko in Republiko Slovenijo, v katerem nasprotna stranka ni udeležena.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka delno spremeni tako, da se toženi stranki dovoli plačati sodno takso za postopek s pritožbo zoper odločitev po sodbi v višini 2.115,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 423,00 EUR, ter sodno takso za postopek s pritožbo zoper odločitev po nasprotni tožbi v višini 513,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 102,60 EUR.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo, v II. točki izreka zavrnilo podrejeni predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo, v III. točki izreka pa ugodilo podrejenemu predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za postopek s pritožbo in ji dovolilo plačati sodno takso v višini 3.225,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 645,00 EUR.

2. Zoper III. točko izreka sklepa se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki dovoli plačati sodno takso za postopek s pritožbo v višini 1.893,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 378,60 EUR oz. da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica s pritožbo ne izpodbija odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za oprostitev plačila sodne takse oz. za odlog njenega plačila, pač pa delno izpodbija zgolj odločitev o dovolitvi obročnega plačila. Tudi pri tem namreč ne izpodbija odločitve o naložitvi plačila sodne takse v petih mesečnih obrokih, pač pa zgolj ugotovitev glede višine sodne takse in posledično odločitev o višini posameznega obroka.

5. Tožeča stranka je sprva s tožbo uveljavljala le oblikovalni zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila v razmerju med njo in toženo stranko in zahtevek po izbrisni tožbi na ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, pri čemer je vrednost spornega predmeta za ta dva zahtevka (skupaj) ocenila na 93.688,11 EUR. Kasneje je poleg tega uveljavljala še dajatveni zahtevek, v okviru katerega je zahtevala izročitev spornih nepremičnin, ki ga je ovrednotila na 25.500,00 EUR, in pa še en zahtevek po izbrisni tožbi, in sicer na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe izbrisa predkupne pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, ki ga je ovrednotila na 4.100,00 EUR, pri čemer pa je navajala tudi višjo vrednost za prva dva zahtevka, in sicer za oblikovalni zahtevek 100.000,00 EUR, za zahtevek po izbrisni tožbi pa 41.000,00 EUR. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, v kateri je vrednost spornega predmeta določila na 15.000,00 EUR. Po odločitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila pritožbo tako zoper odločitev po tožbi, kot tudi zoper odločitev po nasprotni tožbi.

6. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks se glede na določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače (drugi odstavek 19. člena ZST-1).

7. Po določbi prvega odstavka 32. člena ZST-1 ostane prvotna vrednost podlaga za plačilo takse ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih določeno drugače. V drugem odstavku 32. člena1 je kot sprememba vrednosti spornega predmeta, ki vpliva na višino sodne takse, določena nova vrednost, ki jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1, tj. v okviru svoje korekturne dolžnosti, v tretjem odstavku 32. člena ZST-12 pa je kot takšna sprememba določen primer razširitve tožbenega zahtevka. Izven teh dveh situacij torej sprememba vrednosti ni relevantna za odmero sodne takse. Tožeča stranka glede na navedeno torej ne more sama določiti nove vrednosti spornega predmeta, tega pa v konkretnem primeru tudi ni storilo sodišče prve stopnje s sklepom po 31. členu ZST-1. 8. V konkretnem primeru to pomeni, da je vrednost spornega predmeta po prvih dveh zahtevkih, tj. po oblikovalnem zahtevku za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila v razmerju med njo in toženo stranko in zahtevku po izbrisni tožbi, za ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ostala 93.688,11 EUR.3

9. Vendar pa nadalje ni pravilno stališče pritožnice, da ni mogoča vrednostna kumulacija (ostalih) zahtevkov iz razloga, ker naj bi dopolnitev tožbe predstavljala zgolj odpravo pomanjkljivosti prvotnega zahtevka, tj. postavitev zahtevka dajatvene narave.

10. Po določbi 20. člena ZST-1 se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru, so vmesni ugotovitveni zahtevki vsebovani le znotraj vsakega od obeh tožbenih predlogov, ki se nanašata na zahtevke po izbrisnih tožbah (zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe v razmerju do zahtevka za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja), in niso posebej ovrednoteni, medtem ko ostali zahtevki niso v takšnem medsebojnem razmerju. Na to, da gre za postavitev dodatnega zahtevka, ki prej ni bil postavljen, pa zgolj dejstvo, da naj bi bil prej postavljeni zahtevek pomanjkljiv, ne vpliva. Bistveno torej je, ali se je v konkretnem primeru s postavitvijo novega zahtevka spremenil le tožbeni predlog, ali pa se je vsebinsko spremenil tožbeni zahtevek.

11. V konkretnem primeru je glede tega bistveno, da niti oblikovalni zahtevek po prvem odstavku 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), niti prvi zahtevek po izbrisni tožbi po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP in 1. točki drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ne vsebujeta dajatvenega zahtevka za izročitev spornih nepremičnin, niti drugega zahtevka po izbrisni tožbi na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe izbrisa predkupne pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Poleg tega je kvečjemu za prvi, tj. oblikovalni zahtevek, mogoče reči, da nima samostojnega namena, pač pa služi namenom, ki jih je tožeča stranka zasledovala s preostalimi zahtevki, medtem ko ti med seboj niso v takšnem razmerju, pač pa so bili ravno v njih zajeti tisti nameni, ki jih tožeča stranka zasledovala s tožbo. S postavitvijo dodatnih dveh zahtevkov se je v konkretnem primeru torej tožbeni zahtevek vsebinsko spremenil, zato v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1 njuna postavitev vpliva na vrednost, ki je osnova za odmero sodne takse.

12. Vrednost spornega predmeta po tožbi, ki je glede na to, da je ta odločitev izpodbijana v celoti, tudi osnova za odmero sodne takse za pritožbo, tako glede na določbo 20. člena ZST-1 znaša seštevek vrednosti spornega predmeta pred obema razširitvama tožbenega zahtevka, torej 93.688,11 EUR, in vrednosti spornega predmeta za vsako razširitev, torej 25.500,00 EUR in 4.100,00 EUR, kar skupaj znaša 123.288,11 EUR.

13. Pravilo o seštevanju vrednosti spornih predmetov iz 20. člena ZST-1 pa velja samo za zahtevke po isti tožbi, medtem ko nasprotna tožba ohrani svojo samostojnost. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se namreč smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZST-1 določeno drugače (drugi odstavek 19. člena ZST-1). Sodno takso za pritožbo je treba plačati posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi. Ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe se glede ugodnih učinkov za stranke ne razteza tudi na plačevanje sodnih taks.4 Vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, ki je glede na to, da je ta odločitev izpodbijana v celoti, tudi osnova za odmero sodne takse za pritožbo, tako znaša 15.000,00 EUR.

14. Po taksni tarifi iz ZST-1 znaša po Prilogi 1, ki je skladno z drugim odstavkom 16. člena ZST-1 sestavni del tega zakona, višina sodne takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta nad 110.000,00 EUR do 125.000,00 EUR 705,00 EUR, kar ob upoštevanju količnika 3,0 iz tar. št. 1121 ZST-1 znaša 2.115,00 EUR. Po taksni tarifi iz ZST-1 znaša po Prilogi 1, ki je skladno z drugim odstavkom 16. člena ZST-1 sestavni del tega zakona, višina sodne takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta nad 13.000,00 EUR do 16.000,00 EUR 171,00 EUR, kar ob upoštevanju količnika 3,0 iz tar. št. 1121 ZST-1 znaša 513,00 EUR. Sodna taksa za pritožbeni postopek zoper odločitev po sodbi torej znaša 2.115,00 EUR, sodna taksa za pritožbeni postopek zoper odločitev po nasprotni tožbi pa 513,00 EUR.

15. Pritožnica odločitve sodišča prve stopnje o tem, da se ji dovoli plačilo sodne takse v petih obrokih pritožbeno ni izpodbijala. Ker v zvezi s tem ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča prve stopnje ni posegalo, pač pa je višino obrokov zgolj prilagodilo v pritožbenem postopku ugotovljeni višini sodne takse, pri čemer je upoštevalo tudi dejstvo, da mora pritožnica posebej plačati sodno takso za pritožbo zoper odločitev po tožbi in sodno takso za pritožbo zoper odločitev po nasprotni tožbi. Glede na navedeno znaša znesek posameznega mesečnega obroka sodne takse za pritožbo zoper odločitev po sodbi 423,00 EUR, znesek posameznega mesečnega obroka sodne takse za pritožbo zoper odločitev po nasprotni tožbi pa 102,60 EUR.

16. Glede sklicevanja pritožnice na pravico do enakega varstva pravic pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da s pravilno določitvijo vrednosti spornega predmeta in nato pravilno odmero sodne takse ta pravica pritožnici ne more biti kršena zgolj zato, ker sodišče nasprotni stranki (napačno) ne bi odmerilo sodne takse za razširitev tožbe. Razmerje v zvezi s sodnimi taksami je namreč razmerje zgolj med posamezno stranko in Republiko Slovenijo,5 v katerem nasprotna stranka ni udeležena. Zato pravice do enakega varstva pravic ni mogoče razumeti tako, da bi obsegala tudi pravico stranke, da ji gre v korist napaka, ki jo stori sodišče v razmerju med Republiko Slovenijo in nasprotno stranko, v katerem stranka, ki se sklicuje na to pravico ni udeležena. Takšno stališče namreč poleg tega hkrati pripelje do očitno napačnega sklepa, da bi morala stranka plačati višjo takso, kot pa bi jo bila dolžna, če bi sodišče previsoko takso pomotoma odmerilo nasprotni stranki, saj bi bila sicer pravica do enakega varstva pravic kršena nasprotni stranki. Pri pravilni odmeri (kar bo praviloma tudi posledica pravilne uporabe določb ZPP in ZST-1), pa pritožnica tudi ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s tem doseči zase ugodnejše, vendar hkrati nepravilne odmere sodne takse.

17. Pritožba je bila torej delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

18. Povrnitev stroškov v pravdnem postopku, v katerem sta v konkretnem primeru udeleženi obe pravdni stranki, je urejena v 154. do 165. členu ZPP. Postopek v zvezi s predlogom za taksno oprostitev pa se nanaša (le) na razmerje med pritožnico in Republiko Slovenijo. V glavni zadevi odloča sodišče o pravnem razmerju med tožečo in toženo stranko (pritožnico) in Republika Slovenija v tem postopku ni bila udeležena kot pravdna stranka. Ker ni pravnega temelja za povrnitev stroškov v zvezi s sodnimi taksami (iz zgoraj navedenih razlogov namreč to niso določbe 154. člena in nasl. ZPP), jih mora v vsakem primeru nositi pritožnica sama.6 Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da mora pritožnica sama nositi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Drugi odstavek 32. člena ZST-1: „Če sodišče po 31. členu tega zakona ugotovi novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost. Če je nova vrednost višja od prvotne, mora stranka doplačati ustrezni del takse, če pa je nižja, je treba stranki vrniti že plačani presežek.“ 2 Tretji odstavek 32. člena ZST-1: „Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.“ 3 Pritožbeno sodišče s pri tem ne spušča v vprašanje ali je bil prvotni pristop tožeče stranke pravilen ali ne, saj to v tej fazi postopka za to odločitev ni več pomembno. Pomembno je zgolj to, da tožeča stranka tako določene vrednosti ni mogla sama od sebe spremeniti. 4 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 106/2017 z dne 2. 2. 2017. 5 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 859/2017 z dne 30. 10. 2017. 6 Prav tam.