Jedro

Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini. Njihova izdaja je v tovrstnih zadevah omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da je za njegovo zaščito treba takoj ukrepati in spremeniti dotedanji režim izvajanja stikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 6. 2. 2023 zavrne.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in izdalo začasno odredbo, po kateri stiki med mld. A. in nasprotnim udeležencem začasno potekajo vsak ponedeljek in sredo od 8. ure, ko predlagateljica otroka pripelje pred Policijsko postajo, kjer ga prevzame žena nasprotnega udeleženca B. B., do 18. ure, ko B. B. otroka pripelje pred Policijsko postajo, kjer ga prevzame predlagateljica, ter vsako drugo soboto od 10. ure, ko predlagateljica otroka pripelje pred Policijsko postajo, kjer ga prevzame B. B., do 18. ure, ko B. B. otroka pripelje pred Policijsko postajo, kjer ga prevzame predlagateljica. Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je določilo kazen 800 EUR.

2. Sklep izpodbija predlagateljica, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov postopka. Meni, da ni izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka. Stiki med otrokom in očetom potekajo na podlagi začasne odredbe, ki je bila izdana 24. 11. 2022. Po daljšem obdobju težav so se sedaj stiki končno normalizirali, zato otroku ni v korist, da bi se stiki ponovno spremenili. Otrok bo šel predvidoma 1. 9. 2023 v vrtec, zato bo takrat potrebno način izvajanja stikov spremeniti, otrok pa potrebuje stalnost in predvidljivost. Sklep je izdan v nasprotju s stališči CSD, da so otroku najbolj v korist kratkotrajni in pogosti stiki. Nenadna ločitev otroka od mame za kar 10 ur skupaj mu bo zagotovo povzročila dodaten stres. Otroka občasno še doji. Opisuje težave, ki da nastajajo ob predaji otroka na način, kot je določen z izpodbijanim sklepom.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je sodišče izčrpno obrazložilo, da je izkazana ogroženost A. zaradi okrnjenih stikov z očetom. Stiki so se po prejšnji začasni odredbi izvajali pet mesecev, povsem razumljivo in življenjsko je, da se bodo postopoma širili, saj je to otroku nedvomno v korist. Ne strinja se s tem, da bi otrok pričel septembra obiskovati vrtec, glede na to septembra stikov ne bo potrebno ponovno spreminjati. V zadnjem mnenju je CSD navedel, da bi bilo smiselno, da bi se stiki A. z očetom povečali. Navedbe predlagateljice o težavah, ki da nastajajo ob predaji otroka, kot je določeno s to začasno odredbo, niso resnične. Stiska otroka ob predaji je zgolj v tem, da ne želi od očeta k mami. Z izpodbijanim sklepom določeni stiki so otroku nedvomno v korist. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Skladno s 161. členom Družinskega zakonika (DZ) lahko sodišče izda začasno odredbo le, če je verjetno izkazana ogroženost otroka. Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bi utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psiho-socialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop1, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča.2 Stališča obeh udeležencev postopka o tem, kaj je za otroka bolj koristno, torej niso relevantna, zato pritožbeno sodišče na te navedbe ne bo podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona 0 nepravdnem postopku - ZNP-1).

6. Ko odloča o začasni odredbi, sodišče še ne išče optimalnega načina stikov otroka z nerezidenčnim staršem; to je predmet končne odločitve v zadevi. Začasne odredbe torej niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini. Njihova izdaja je v tovrstnih zadevah omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da je za njegovo zaščito treba takoj ukrepati in spremeniti dotedanji režim izvajanja stikov.3

7. Pritrditi je treba pritožbi, da ogroženost otroka, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, ni izkazana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi imel A. vedenjske, čustvene ali kakšne druge težave v telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju zaradi stikov, kakršne ima z očetom. Sin udeležencev postopka je bil, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero bi se razširili stiki, star 2 let in 5 mesecev. Imel je redne stike z očetom, in sicer so bili ti določeni z začasno odredbo z dne 24. 11. 2022, to je le približno pet mesecev prej. Potekali so vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure, predaje otroka so bile na CSD ob pomoči strokovnih delavcev. Iz poročil CSD izhaja, da je šel otrok brez problemov na stik z očetom in se po koncu stikov vrnil k mami. Predaje otroka na CSD so potekale mirno, čeprav je odnos med staršema napet, tako da ne zmoreta vzpostaviti ustrezne medsebojne komunikacije. V spisu ni nobenega podatka, ki bi kazal na ogroženost A. kot je opredeljena v 157. členu DZ.

8. Izdajo začasne odredbe manj kot pol leta po predhodno izdani odredbi (ta je bila že druga izdana začasna odredba v tej zadevi) je prvostopenjsko sodišče utemeljilo s tem, da imata oče in otrok zelo malo časa za druženje, ker se ob vsakem stiku skoraj dve uri vozita, otrok pa je starejši kot ob izdaji prejšnje začasne odredbe, zato je treba obseg stikov povečati.

9. Ob ugotovitvi, da je otrok čustveno navezan na očeta in imata ljubeč medsebojni odnos, je zaključek izpodbijanega sklepa, da je zaradi ohranjanja in poglabljanja čustvene vezi med otrokom in očetom treba povečati obseg njunih stikov, materialnopravno zmoten. Enako stališče, da je treba stike povečati glede na starost otroka. Bistvene razlike v potrebah otroka po stikih z nerezidenčnim staršem pri dveh letih, kolikor je bil star ob izdaji prejšnje začasne odredbe, in dve leti ter pet mesecev starim otrokom ni. Vožnje v avtomobilu so del vsakdanjega življenja in omogočajo pristen stik otroka s staršem. Tudi to, da A. občasno zaspi v avtu, ko ga nasprotni udeleženec pelje na mesto predaje, ne izkazuje njegove ogroženosti v smislu 157. člena DZ. Obseg stikov dvakrat tedensko po štiri ure sicer ni optimalen, omogoča pa ohranjanje čustvene vezi predšolskega otroka s staršem, s katerim ne živi. Ko bo A. pričel obiskovati vrtec, pa se bodo, glede na to, da se stiki izvajajo v dopoldanskem času, okoliščine verjetno tako spremenile, da bo treba način izvrševanja stikov spremeniti.

10. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera je torej odločitev o ponovni izdaji začasne odredbe materialnopravno zmotna, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izdano začasno odredbo razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

11. Ker so stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o njih pa sodišče odloči s končno odločbo (163. člen ZPP), je višje sodišče izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo.

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-410/01. 2 N. Pogorelčnik Vogrinc v: Komentar družinskega zakonika, dr. B. Novak (red.), Ur. l. RS, Ljubljana, 2019, stran 514. 3 Gl. npr. sklepe VSL IV Cp 1853/2019, IV Cp 1978/2020, IV Cp 1/2021, IV Cp 60/2021, VSM III Cp 986/2019 in številne druge.