Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, tako da se ob delni ugoditvi pritožbi tožeče stranke sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremeni in se poslej glasi: Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 6,663.087,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 34.507,00 SIT od 01.10.1994 do plačila, od zneska 29.680,00 SIT od 30.10.1996 do plačila, od zneska 798.900,00 SIT od 21.01.1997 do plačila in od zneska 5,800.000,00 SIT od 05.10.1998 do plačila, ter mu povrniti 428.813,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 37.262.00 SIT od 16.02.1996 do plačila, od 52.653,00 SIT od 22.05.1996 do plačila in zneska 338.898,00 SIT od 05.10.1998 do plačila - vse v petnajstih dneh.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 44.574,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.04.2000 do plačila in 65.331,00 SIT revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.11.2001 do plačila, vse v petnajstih dneh.

Obrazložitev

V tej odškodninski pravdi v zvezi z obratno nesrečo, ko je 08.08.1994 priletel tožniku dvokilogramski valj v glavo ter mu povzročil pretres možganov in trikratni prelom čeljusti z izgubo devetih sprednjih zob, je sodišče prve stopnje razsodilo, da mu mora tožena stranka plačati 5,463.087,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem, ko je v ostalem tožbeni zahtevek do zneska 7,563.078,00 SIT zavrnilo.

Naložilo mu je še povrnitev pravdnih stroškov. Medtem ko odškodnina za gmotno škodo ni bila sporna, je za negmotno škodo prisodilo 1,500.000,00 SIT od zahtevanih 2,200.000,00 SIT za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem, 300.000,00 SIT od zahtevanih 500.000,00 SIT za strah, 200.000,00 od zahtevanih 500.000,00 SIT za skaženost in 2,000.000,00 SIT od zahtevanih 2,500.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo, ker je menilo, da je celotna prisojena odškodnina primerna satisfakcija za vso pretrpljeno nepremoženjsko škodo.

Tožeča stranka je vložila revizijo zoper zavrnilni del sodbe v znesku 1,700.000,00 SIT, pri čemer uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da nižji sodišči nista dali ustrezne teže ugotovljenim telesnim bolečinam in neprijetnostim med zdravljenjem ob dejstvu, da bo tožnik trpel bolečine, upoštevaje sedanjo življenjsko dobo, še 35 let ter da mu bodo morali vsakih šest let izdelati obe zobni protezi. Nadalje ni dovolj upoštevalo, da je tožnik trpel nekaj ur panični smrtni strah, ko se je dušil, strah pred operacijama in v enem tednu hospitalizacije. Ni dovolj upoštevalo, da so se tožnikove življenjske sposobnosti zmanjšale za 15% in da je bil več kot dve leti hudo skažen, estetsko prizadet pa bo tudi ob menjavanju protez. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se je tožnik poškodoval pred šestimi leti, da škodno stanje še vedno traja in da je zato obseg tožnikove nepremoženjske škode občutno večji, kot bi bil, če bi tožena stranka plačala odškodnino v zakonskem roku. Predlaga, naj pritožbeno (mišljeno je revizijsko) sodišče pritožbi (mišljeno je revizija) ugodi in sodbi nižjih sodišč tako spremeni, da bo tožniku prisojenih še 1,700.000,00 SIT in vsi pravdni stroški, oboje z zakonskimi obrestmi.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je pretežno utemeljena.

Ne gre pritrditi reviziji, da je prenizko prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti. Pri tej obliki odškodnine, izraženi s pravnim standardom skaženost, gre za trajno spremembo v oškodovančevi zunanjosti ali je z njo povezana, ne pa za takšne spremembe, ki trajajo le do konca zdravljenja oziroma v obravnavanem primeru do izdelave protetičnega nadomestka. Takšne se upoštevajo, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, pri odškodninski postavki neprijetnosti med zdravljenjem. Gre za neprijetnosti, ki jih človek doživlja v kontaktih z drugimi osebami na delu in tudi sicer v življenju. Kot trajna skaženost pa je tožniku ostala le zvezdasta brazgotina pod ustnico, ki jo je po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč mogoče opredeliti kot skaženost lažje stopnje. Za takšno naravo oziroma obseg skaženosti pa je prisojena odškodnina iz tega naslova primerno zadoščenje. V bodoče menjave zobne proteze skaženosti niti "estetske prizadetosti" sploh ne morejo povzročiti v takšnem obsegu, da bi bilo mogoče zahtevati odškodnino iz tega naslova. V tem delu je revizija torej neutemeljena.

Pretežno pa je utemeljena, kar zadeva odškodnino za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem. Te, nadrobno opisane v obrazložitvah nižjih sodb, izpričujejo izjemno intenzivnost in dolgotrajnost, in to na oralnofacialnem območju glave, ki je najbolj občutljivo. Vse to je pri odmeri odškodnine prišlo premalo do izraza, kar velja zlasti še, ob pričakovanem obdobju tožnikovega življenja, za bodoče bolečine. Po drugi strani pa spet ne gre pripisati večje teže bodočim zamenjavam protez, kar revizija posebej izpostavlja, saj teh izvedenec ne povezuje z bolečinami pa tudi neprijetnosti v zvezi s tem niso hude. Kot pravično denarno zadoščenje za tu obravnavano obliko škode je treba odmeriti v znesku 2,000.000,00 SIT.

V celoti pa je utemeljena revizija, kar zadeva višino odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ob dejstvu, da je šlo pri tožniku med drugim za cel dan trajajoči smrtni panični strah zaradi dušitve in za kasnejši strah za izid zdravljenja in pred operacijami, ne more biti pomislekov zoper zahtevani znesek 500.000,00 SIT iz tega naslova. Prav tako pa ne za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zlasti spričo že omenjene pričakovane življenjske dobe tožnika ter spričo primerjav s sodnimi odločbami v primerljivih primerih, ki so bili predmet preizkusa na revizijski stopnji sojenja. V obravnavanem primeru ne gre le za čisti postkomocionalni sindrom marveč tudi za težave emotogene narave, kar vse povzroča po izvedenčevem mnenju okoli 15-odstotno zmanjšanje njegove življenjske sposobnosti. Tako je tudi glede te oblike škode zahtevana odškodnina v višini 2,500.000,00 SIT skladna z merili iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Reviziji je bilo zato treba pretežno ugoditi in spremeniti (prvi odstavek 395. člena ZPP 1977) izpodbijano sodbo, tako da gre tožniku odškodnina za negmotno škodo v skupnem znesku 5,200.000,00 SIT in tako ob nesporni odškodnini za gmotno škodo skupaj 6,663.087,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, ki so navedeni v izreku te odločbe. V ostalem je bilo treba revizijo zavrniti (393. člen ZPP 1977).

Takšna sprememba v uspehu tožeče stranke (93%) je narekovala tudi ustrezno spremembo stroškovne odločitve ter prisojo pritožbenih in revizijskih stroškov od zneska, s katerim je uspela tožeča stranka (drugi odstavek 166. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP 1977). Obračun teh stroškov je razviden iz spisu priloženih stroškovnikov.