Jedro

Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi odpovedi se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N. z dne 9.5.2005, po katerem je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki glavnico v znesku 441.360,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2003 do plačila ter izvršilne stroške po odmeri sodišča. V obrazložitvi je navedlo, da v obravnavani zadevi, ki je spor majhne vrednosti, tožena stranka (pravilno: tožeča stranka) ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo dne 25.5.2006, čeprav je bila v redu povabljena, zaradi česar se je v skladu s 455. čl. ZPP štelo, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku.

Proti navedeni sodbi je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi kršitev določil ZPP in predlagala njeno razveljavitev oz. spremembo. Opozarja, da ko je sodišče v obrazložitvi napadene sodbe zapisalo, da tožena stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, je že zmotno uporabilo vsa določila ZPP, ki določajo vabljenje v postopkih v sporih majhne vrednosti in izdajo sodbe na podlagi odpovedi. 466. čl. ZPP določa, da sodišče izda takšno sodbo, če tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu vabljena. Gre torej za sankcioniranje napake oz. opustitve tožeče stranke in ne tožene stranke, kot je to dojemalo sodišče. Ne glede na to, ali je navedeno posledica napačnega razumevanja določil ZPP ali pa morebitne tipkarske napake sodišča, v predmetni zadevi niso bili podani razlogi za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Sodišče je zmotno uporabilo 455. čl. ZPP, ki natančno določa, da sodišče izda sodbo zaradi odpovedi, če razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena. Dejstva, da tožeča stranka ni prišla na narok, sodišče ni moglo ugotoviti, saj tudi iz zapisnika o poravnalnem naroku in glavni obravnavi z dne 25.5.2006 izhaja, da je za tožečo stranko pristopila odvetnica K.G., ki je tudi podpisala zapisnik in se med drugim protivila izdaji sodbe na podlagi odpovedi, ker narok ni bil zaključen ob njenem pristopu v razpravno dvorano. Dejstvo je, da je tožeča stranka prišla na narok, čeprav z zamudo.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri navedbi v obrazložitvi izpodbijane sodbe, češ da naj bi bila "tožena" stranka tista, ki ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, za lapsus v zapisu stranke oz. za očitno pisno pomoto, ki jo lahko sodnik kadarkoli popravi (1. odst. 328. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP) in zgolj ta okoliščina ne bi mogla pomeniti nepravilnosti in nezakonitosti odločitve v izpodbijani sodbi.

Vendar pa tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na besedilo 455. čl. ZPP, po katerem sodišče izda sodbo zaradi oz. na podlagi odpovedi, če razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok. Pogoj za izdajo takšne sodbe torej je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožena (prav: tožeča) stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo dne 25.5.2006, ne pa, da ni prišla na ta narok. Okoliščina nepravočasnega pristopa pooblaščenke tožeče stranke na prvi narok je razvidna tudi iz zapisnika z dne 25.5.2006, ki se nahaja v predmetnem spisu. V njem je navedeno, da je sodišče prve stopnje predmet obravnavanja razglasilo ob 8,45. uri, pooblaščenka tožeče stranke pa je pristopila ob 8,53. uri. Pred tem je sodišče prve stopnje sicer res sprejelo sklep, da bo zaradi nepristopa tožeče stranke izdalo sodbo na podlagi odpovedi, vendar pa ta sklep za obravnavano zadevo ni relevanten, sodišče ga lahko tudi ne bi izdalo (2. odst. 321. čl. ZPP določa, da se sodba izda po koncu glavne obravnave), pomembno je, da je pooblaščenka tožeče stranke pristopila na narok pred njegovim zaključkom, kar pomeni, da za izdajo izpodbijane sodbe ni bil izpolnjen pogoj neprihoda stranke na narok. Ker pa je kljub temu izpodbijana sodba izdana, gre za kršitev po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati tudi v sporu majhne vrednosti, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (354. čl. ZPP).