19.Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da pisnega opozorila z dne 20. 8. 2019 ne bi smelo upoštevati, ker je od kršitve 17. 7. 2019 do odpovedi minilo več kot eno leto, saj je bistveno, kdaj pisno opozorilo delavec prejme, kot izhaja iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki ga je citiralo sodišče prve stopnje. Kot je povzelo v izpodbijani sodbi (točka 19 obrazložitve), je toženka prvo pisno opozorilo podala zaradi neprimernega obnašanja, neizpolnitve delovnih nalog oziroma odklanjanja dela.

6.Tožnik je v tožbi podal navedbe v zvezi z nadlegovanjem, trpinčenjem na delovnem mestu in diskriminacijo, ki bi jih bil deležen s strani B. B., vodje skladišča, med drugim v zvezi z zatrjevano nepravilno organizacijo dela in prevelikim obsegom dela. Kot dokaz je predlagal "zaslišanje prič". V pripravljalni vlogi z dne 19. 8. 2021, vloženi na prvem naroku za glavno obravnavo istega dne, je podal navedbe o neverodostojnosti zapisnikov, sestavljenih v okviru notranje preiskave zaradi trpinčenja na delovne mestu, in vplivanju na vsebino izjave K. K., pod te navedbe je predlagal zaslišanje C. C., D. D., E. E., F. F., I. I. in J. J. Predsednica senata ga je na naroku pozvala, da konkretizira, o čem bi priče izpovedale (236. člen ZPP). V pripravljalni vlogi z dne 30. 3. 2022, poimenovani "odgovor", s katero se je opredelil do s strani toženke predloženih fotografij in posnetka na USB ključku, kako poteka običajen razklad in naklad jeklenk na tovornjak, je poleg I. I. predlagal še zaslišanje G. G. in H. H. Predsednica senata je na naroku dne 31. 3. 2022 tožnika opozorila, da je ta pripravljalna vloga prepozna (286. člen ZPP), čemur ni oporekal, toženka pa je opozorila, da gre za nesubstanciran dokazni predlog. Iz tega razloga (in ker niti iz siceršnjih navedb tožnika ni razbralo, da bi bile priče navzoče ob v pisnih opozorilih in odpovedi očitanih dogodkih) je sodišče prve stopnje zaslišanje C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J. utemeljeno zavrnilo; zaslišanje J. J. je zavrnilo še iz razloga, ker je dejstvo, da mu je on prenašal sporočila B. B. (glede očitka v pisnem opominu z dne 3. 12. 2019), tožnik priznal, pri čemer je svoje razloge v izpodbijani sodbi ustrezno utemeljilo (točka 4 obrazložitve). Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

20.Dejstvo, da tožnik 17. 7. 2019 ni opravil naklada oziroma razklada tovornjaka, ki je iz P. pripeljal jeklenke UNP, je že pred sodiščem prve stopnje priznal. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na drugo delo, ki bi ga opravljal, saj, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dela (tudi) ni opravil, ker je štel, da ne gre za njegovo delo oziroma da sodelavec J. J. za odrejanje dela ni pristojen. Delo mu je bilo odrejeno z navodilom, ki je bilo sprejeto v začetku meseca julija 2019 prav zato, da se zagotovi ustreznejša razporeditev dela med skladiščniki. Glede na navedeno bi ga tožnik moral opraviti, ne da bi bilo v zvezi s tem podano še posebno navodilo nadrejenega delavca.

Jedro

21.V zvezi s pisnim opozorilom z dne 3. 12. 2019, v katerem mu je toženka očitala neprimerno vedenje in odklanjanje dela, tožnik v pritožbi neresnično navaja, da mu delo pred koncem delovnika ni bilo odrejeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo konkretno delo menjave jeklenk odrejeno ob 13.40 uri, ko ga je tožnik odklonil in odšel v kadilnico. Da takrat tožnik ni opravljal drugega dela in da je bilo časa za opravo dela dovolj, sta v nasprotju s tožnikom skladno izpovedala B. B. in sodelavec M. M., in je sodišče prve stopnje njuni izpovedi utemeljeno verjelo. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da bi morala biti izdana ustrezna odredba za opravljanje dela preko polnega delovnega časa, saj bi odrejeno delo opravil do konca delovnika, in navaja, da se je s sprejemom novega pravilnika odrejanje dela spremenilo, saj to za presojo kršitve ni z ničemer bistveno.

7.Tožnik v pritožbi neresnično prikazuje, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le priče, ki jih je predlagala toženka. Izvedlo je dokaz z zaslišanjem tožnika in L. L., B. B., A. A., N. N. ter M. M., prebralo je pisno izjavo K. K.; dokazni predlog za zaslišanje K. K. in L. L. je podal tudi tožnik v pripravljalni vlogi z dne 22. 9. 2021, poimenovani "odgovor". Tožnik ustnega zaslišanja K. K. v smislu šestega odstavka 236.a člena ZPP ni zahteval. Glede na to, da je toženka (v nasprotju s tožnikom) svoje dokazne predloge ustrezno substancirala in da je šlo za predlagane priče, ki so izpovedale o za odločitev bistvenih dejstvih, je sodišče prve stopnje ta dokaz utemeljeno izvedlo. Ker je tožnikov dokazni predlog zavrnilo iz ustavno dopustnega razloga, s tem ni kršilo določb pravdnega postopka (načela enakosti strank, ustavne pravice do enakega varstva pravic).

22.Sodišče prve stopnje je na podlagi vsega navedenega pravilno presodilo, da je toženka po več pisnih opozorilih tožnikovo novo kršitev delovnih obveznosti zakonito sankcionirala s podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Te kršitve (neprimerna vožnja, podrsanje viličarja in trk v palete, polne jeklenk UNP, razbitje luči, odklanjanje odrejenega dela - iz razloga, ker ga odredi sodelavec, ali ker se bliža konec delovnika) so takšne, da se jih tožnik ne more razbremeniti z izpostavljanjem količine dela, ki ga je opravil, zatrjevano nestrokovnostjo in kršitvami drugih delavcev ali siceršnjih pritiskov.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je očitek v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, utemeljen; gre za očitek, kot je povzelo sodišče prve stopnje, da je tožnik 3. 8. 2020 zaradi prehitre vožnje in sunkovitega obračanja z zadnjim delom viličarja udaril v skladiščeno paleto, ki je bila polna jeklenk UNP, pri čemer je podrsal zadnji bok viličarja in razbil zadnjo luč, kar je povzročilo škodo najmanj v višini 144,72 EUR, lahko pa bi povzročilo bistveno večjo škodo in telesne poškodbe navzočih oseb, če bi jeklenke eksplodirale in povzročile požar. V izpodbijani sodbi ni (nejasno) ugotovilo, kot mu očita tožnik v pritožbi, da je po spornem dogodku drug delavec toženke naložil jeklenke na tovornjak, ampak je v tem delu povzelo vsebino odpovedi (točka 8 obrazložitve).

23.Pritožbeno sodišče je, ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8.Glede na navedbe tožnika, da zaradi palete, polne jeklenk UNP ni imel dovolj manevrskega prostora za obračanje viličarja, je sodišče prve stopnje na njegov predlog izvedlo dokaz s sodno izvedenko za varstvo pri delu in požarno varnost dr. O. O.; sodna izvedenka je izdelala pisno in na naroku za glavno obravnavo dne 24. 11. 2022 podala ustno izvedensko mnenje. Tožnik v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje pripombe, da se sodna izvedenka ni opredelila do vprašanja, ali za toženko velja zahteva, da je skladišče od polnilnice odmaknjeno najmanj pet metrov (in druge navedbe, ki se nanašajo na postavljanje jeklenk), ki jih je podal še na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 24. 11. 2022. Zaradi navedenih pripomb, ker se nanašajo na dejstva, ki za odločitev niso bistvena, ni nastala procesna situacija v smislu 254. člena ZPP, da bi se zahtevalo mnenje drugih sodnih izvedencev, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (točka 4 obrazložitve). Izdelano izvedensko mnenje je pravilno ocenilo za jasno in popolno, skladno tako samo s seboj kot z raziskanimi okoliščinami.

24.Odločitev, da toženka kot delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

Izrek

-------------------------------

9.Tožnik uveljavlja kršitev 8. člena ZPP, ki bi bila podana, če dokazna ocena sodišča prve stopnje ne bi bila v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej ne bi bila vestna, skrbna ter narejena na podlagi presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega postopka. Tega v pritožbi ne zatrjuje, ampak dejansko uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar je prav tako neutemeljeno.

1Dejstva, povezana s tem, kako je potekala notranja preiskava trpinčenja na delovnem mestu pri toženki, za odločitev niso bistvena, enako velja za običajen razklad in naklad jeklenk na tovornjak, pri čemer sodišče prve stopnje za odločitev bistvenih dejstev ni ugotavljalo iz posnetka, ki ga je toženka predložila na USB ključku, in za zatrjevano vplivanje na izjavo, ki jo je K. K. podal predsodno, neposredno toženki.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

2V pritožbi tožnik v zvezi s tem neutemeljeno poudarja, da je priča zbolela; to ni razlog, zaradi katerega njegovo zaslišanje ne bi bilo izvedeno.

10.Že pojmovno ne gre za kršitev 8. člena ZPP, če sodišče prve stopnje določenega dejstva ne ugotavlja - gre za dejstvo, ali je bilo začasno skladišče, kamor je A. A. odlagal palete, polne jeklenk UNP dovolj odmaknjeno (vsaj pet metrov) od polnilnice. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem sicer na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bilo skladišče organizirano v skladu s pravili stroke (točka 11 obrazložitve) oziroma da palete, polne jeklenk UNP niso bile postavljene izven območja za skladiščenje (točka 12 obrazložitve), predvsem pa pravilno razlogovalo, da morebitno nepravilno organiziranje skladiščenja jeklenk ob polnilnici z ničemer ni vplivalo na očitano in ugotovljeno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

3Navedbe, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno verjelo izpovedim določenih prič.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

4Navedbe, da sodišče prve stopnje določenih dejstev ni ugotavljalo.

11.Enako velja za tožnikove navedbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati talnih oznak in opozorilnih tabel, ki jih v času v odpovedi očitanega dogodka ni bilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu sledilo tožniku, vendar je, kot jasno izhaja iz izpodbijane sodbe (točka 12 obrazložitve), upoštevalo ter pravilno razlogovalo, da odsotnost talnih oznak in opozorilnih tabel ni z ničemer vplivala na sam dogodek. Sodišče prve stopnje je dejstva glede skladišča, v katerem je prišlo do dogodka, ugotovilo iz predloženega tlorisa; dejstva glede širine manevrskega prostora iz izvedenskega mnenja. V točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe ni razlogovalo o dejstvih glede luči, ampak o tem, ali je bil tovornjak parkiran na za to določenem območju. Povzelo je tožnikovo izpoved, da je bil izven območja, določenega za parkiranje, ter pisno izjavo K. K. in izpoved B. B. Verjelo je slednjima, da tovornjak ni bil izven območja oziroma je dopustilo, kot je izpovedal tožnik, da je bil malenkost čez črto tega območja. Navedeno ni z ničemer vplivalo na sam dogodek, saj je bilo, kot je pravilno štelo, tudi v tem primeru manevrskega prostora dovolj.

5Sodna izvedenka je, kot je razvidno iz njenega mnenja, upoštevala tako stanje na dan 3. 8. 2020, ko je prišlo do dogodka, kot na dan ogleda 6. 6. 2022, pri čemer so, kot je pojasnila, dimenzijski odmiki in izmere proste površine primerljive (kar je razumljivo, saj gre za isti prostor).

Obrazložitev

12.Navedbe, da je B. B. podal lažno izjavo in da je vplival na K. K., da poda neresnično izjavo, ki jih tožnik ponavlja v pritožbi, je podal že v tožbi, nanašale so se na z njegove strani zatrjevano dejstvo, da ni prišlo do razbitja luči. Vendar sodišče prve stopnje dejstva glede luči ni ugotavljalo (ugotovilo) iz izpovedi oziroma pisne izjave prič, ampak izvedenskega mnenja. Kot je utemeljilo v izpodbijani sodbi (točka 15 obrazložitve), je sodni izvedenki sledilo v delu, v katerem je podala mnenje, da je glede na primerjavo okruška luči na tleh in poškodovane luči, do poškodbe prišlo prav ob tem dogodku; opredelilo se je tudi do s strani tožnika izpostavljene pozicije luči ter pravilno razlogovalo, da samo dejstvo, ali je prišlo do (dovolj sunkovitega) neposrednega trka v luč ni bistveno, ker lahko do poškodbe pride kljub odsotnosti neposrednega udarca v samo luč in zgolj zaradi sil, ki delujejo na vozilo kot celoto med močnejšim trkom oziroma podrsanjem ob drugo trdo površino.

6Gre za izjavo, ki jo je K. K. podal pri delodajalcu. V sodnem sporu je podal pisno izjavo priče v smislu 236.a člena ZPP. Vsebini izjave z dne 11. 9. 2020 in pisne izjave z dne 26. 2. 2022 sta v delu, v katerem se nanašata na način vožnje in obračanja viličarja, vsebinsko enaki, kot ju je povzelo in pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.

7Tako so tudi izpovedali oziroma navedli v pisni izjavi, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 31. 3. 2022 oziroma predložene listine.

13.A. A., B. B. in K. K. so bili, kot je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, neposredne priče dogodka. Skladno so izpovedali oziroma pisno izjavili, da je tožnik vozil sunkovito, hitro, neprevidno in da je udaril v paleto. Enako izhaja iz izvedenega mnenja (da je do očitanega dogodka prišlo zaradi neprimerne hitrosti upravljanja viličarja), kar vse je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in tako pravilno presodilo, da je bil vzrok trka oziroma podrsanja viličarja v ravnanju tožnika.

8Pri tem niti ne gre za vprašanje, ali je tožnik glede na predpise vozil viličar prehitro, ampak ali je bila hitrost prilagojena manevru obračanja viličarja.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22. 9. 2020, reintegracijo in reparacijo. Odločilo je, da stranki sami krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

9Ne nazadnje če bi bila paleta na transportni poti in tudi če bi zmanjšala manevrski prostor viličarja, to ne bi pomenilo, da bi bila tožnikova krivda za to, da je trčil vanjo oziroma podrsal viličar (ter razbil luč) izključena.

14.Tožnik je že v tožbi priznal, da je do podrsanja viličarja prišlo; zanikal je, kar ponavlja v pritožbi, da bi se v paleto, polno jeklenk UNP zaletel ali da bi razbil luč na viličarju, prav tako je zanikal, da bi vozil prehitro ali da bi sunkovito obračal. Navedbe so v nasprotju s pravilno ugotovljenimi dejstvi sodišča prve stopnje, pri čemer že samo podrsanje viličarja pomeni, da je do trka prišlo, hkrati pa tudi, da je tožnik upravljal viličar z neprilagojeno hitrostjo.

10Navedeno dejstvo sicer za odločitev ni bistveno.

3.2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi ponavlja navedbe iz tožbe, da je bil pod stresom, da je opravljal delo več delavcev, da je bil A. A. pri delu nestrokoven in da je kršil predpise o varnosti pri delu. Delo, ki ga A. A. ni opravil, se je dodelilo tožniku. A. A. ni bil deležen opozoril. Tožnik je opozorila prejel, čeprav je do ravnanja privedla neustrezna organizacija B. B. V zvezi z navedenim je tožnik predlagal zaslišanje prič C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J. Sodišče prve stopnje je zaslišalo le priče, ki jih je predlagala toženka in ki so izpovedale v njeno korist. Kršilo je načelo enakosti strank, tožnika je onemogočilo v dokazovanju dejstev, ki bi ga razbremenila odgovornosti. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je presojalo očitek v odpovedi, kot da tožnik ne bi bil deležen pritiskov pri delu, da ne bi opravljal dela več delavcev in ga ne bi pri delu omejevali sodelavci. Ni ravnalo nepristransko. Verjelo je pričam, zaposlenim pri toženki, ki bi morale same odgovarjati. Tožnik je predložil slike, iz katerih je razvidno, da so jeklenke zožile njegov manevrski prostor. Iz splošnega akta toženke Navodila za skladiščenje jeklenk UNP izhaja, da se jeklenke lahko nalagajo samo neposredno na tovornjak ali na označeno površino. Ta akt je A. A. kršil. Sodišče prve stopnje kršitve A. A. ni upoštevalo. O tem ni razlogovalo v izpodbijani sodbi (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Kršitev A. A. je preusmerila vzročno zvezo. V prometu je odgovoren tisti, ki prvi stori prekršek. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je tožnik vozil prehitro, pri čemer je upoštevalo izjavo B. B., ki ni bil prisoten, A. A., ki je vozil drug viličar, in večkrat spremenjeno izjavo K. K., na katerega je vplival B. B. Priča K. K. zaradi bolezni ni bil neposredno zaslišan, sodišče prve stopnje bi moralo dvomiti v resničnost njegove izjave, saj najprej ni izjavil o prehitri vožnji. Tožnik je že v tožbi navedel, da toženka krši predpise glede skladiščenja jeklenk. Sporno začasno skladišče nima talnih označb, zaščite ali ustreznega odmika od polnilnice. Sodišče prve stopnje bi moralo to upoštevati, ne pa tega, kako je bilo ob ogledu sodne izvedenke. Kršilo je pravico do poštenega sojenja in ravnalo v nasprotju z 8. členom ZPP. Tožnik je že na zagovoru opozoril, da je B. B. podal lažno izjavo glede razbite luči in da je zahteval od K. K., da spremeni svojo izjavo. Sodišče prve stopnje ne bi smelo verjeti izpovedi B. B., kršilo je 8. člen ZPP. Tudi izjavi K. K. ne bi smelo slediti, saj je s toženko v pogodbenem odnosu, ki bi ga toženka lahko odpovedala. Zmotno je ugotovilo, da je tožnik vozil prehitro; K. K. tega v izjavi ni potrdil. Glede na to, da jeklenke niso bile poškodovane, je sklepati, da jih je tožnik le podrsal, šlo je za blag dotik, ob tem se luč ni mogla poškodovati. A. A. in B. B. ob dogodku nista bila prisotna, podala sta lažni izjavi. Sodna izvedenka priznava, da je A. A. jeklenke odlagal na transportno pot. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kakšne morajo biti transportne poti, kar pri toženki ni bilo upoštevano. Pisnega opozorila z dne 20. 8. 2019 sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, ker je od kršitve 17. 7. 2019 minilo več kot eno leto. Tožnik je izpovedal, da je določeno delo tega dne opravil, da pa mu je bilo odrejenega preveč dela in še to s strani sodelavca. Za odrejanje dela je kvečjemu pristojen nadrejeni delavec, ne sodelavec. Na preveč dela je tožnik opozoril, to je toženka navedla na zapisnik. Za nepravilno odrejanje dela je odgovoren B. B. Tožnik je nadomeščal J. J. in I. I., ki jima je delovno razmerje prenehalo. Delo je opravljal pod pritiskom in grožnjo z odpovedjo. Odrejanje preveč dela je element trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje bi za tožnikove navedbe moralo zaslišati I. I. in J. J. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Podobno velja za pisno opozorilo z dne 13. 11. 2019; tožnik vsega dela ni mogel opraviti, in za pisno opozorilo z dne 3. 12. 2019. Tožniku pred koncem delovnika ni bilo odrejenega dela. Da bi opravljal delo preko polnega delovnega časa, bi morala biti izdana ustrezna pisna odredba. Če bi jo B. B. izdal, bi tožnik delo opravil. Da je šlo za odrejanje dela ob koncu delovnika, je potrdil M. M. Toženka je do leta 2019, ko je sprejela nov pravilnik, pisno odrejala delo preko polnega delovnega časa in nadure plačala. S sprejemom novega pravilnika se je to spremenilo, čeprav je bilo delo enako. Dela je bilo preveč, da bi se opravilo v rednem delovnem času. Zahteva, da se določeno delo pravi po koncu delovnika, ne da bi bilo odrejeno delo preko polnega delovnega časa, je protipravna. Delavci so morali priti na delo pred začetkom delovnika za priprave. Pred koncem delovnika so se pripravili za odhod domov. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico.

11To je razvidno tudi iz predloženih fotografij.

15.V pritožbi tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo kršitev A. A. in B. B., ki sta zatrjevano nepravilno skladiščila palete, polne jeklenke UNP oziroma organizirala delo. V zvezi s tem neutemeljeno ponavlja, da je sam kršil predpise zaradi nepravilnega skladiščenja palet, polnih jeklenk UNP, kar, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne drži; paleta ni bila na transportni poti niti ni zožila manevrskega prostora viličarja. Takšno pravilno ugotovitev je sodišče prve stopnje utemeljilo na izvedenskem mnenju, da je (kar) za 1,80 metra oziroma 44 odstotkov več prostora, kot je predpisano. Sodna izvedenka je mnenje podala, kot je iz njega razvidno, ob upoštevanju viličarja, s katerim je spornega dne upravljal tožnik. V zvezi s tem v pritožbi neutemeljeno opozarja, da je toženka pri posnetku na USB ključku uporabila manjši viličar, saj tega pri odločanju pravilno ni upoštevalo.

12Ponavlja le, da vsega dela ni mogel opraviti, ker je glede na del očitka, da je v poslovni listini potrdil, da je pripravil blago, čeprav ga ni, nebistveno.

4.V odgovoru na pritožbo toženka prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

13Pred sodiščem prve stopnje tožnik ni konkretiziral, katero drugo delo je opravljal, niti tega ne stori v pritožbi.

16.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je očitek v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), utemeljen; gre za očitek, kot je povzelo sodišče prve stopnje, da je tožnik 3. 8. 2020 zaradi prehitre vožnje in sunkovitega obračanja z zadnjim delom viličarja udaril v skladiščeno paleto, ki je bila polna jeklenk UNP, pri čemer je podrsal zadnji bok viličarja in razbil zadnjo luč, kar je povzročilo škodo najmanj v višini 144,72 EUR, lahko pa bi povzročilo bistveno večjo škodo in telesne poškodbe navzočih oseb, če bi jeklenke eksplodirale in povzročile požar. V izpodbijani sodbi ni (nejasno) ugotovilo, kot mu očita tožnik v pritožbi, da je po spornem dogodku drug delavec toženke naložil jeklenke na tovornjak, ampak je v tem delu povzelo vsebino odpovedi (točka 8 obrazložitve).

14Tožnik v pritožbi detajlno povzema vsebino navodil in poudarja, da je bil zadolžen za nadomeščanje I. I. in J. J., ki jima je delovno razmerje (šele) kasneje pri toženki prenehalo.

5.Pritožba ni utemeljena.

15Tožnik je delo opravljal v izmeni od 6.00 do 14.00 ure.

17.Tožnik v pritožbi neutemeljeno poudarja, da so priče potrdile, da zaradi podrsanja viličarja toženka nobenemu delavcu ni podala odpovedi, kar niti ne drži - kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo z dne 31. 3. 2022, A. A. na takšno vprašanje ni vedel odgovora, kar ne pomeni, da je potrdil trditve tožnika. L. L. in B. B. sta bila zaslišana v zvezi z vsebino izjave, ki jo je podal po telefonu; navedeno je, da je tožnik "obdrsal viličar (kar ni dobro vidno, saj gre za delovno vozilo, ki se obdrsa tudi pri pravilni uporabi)", pri čemer je, zaslišan kot priča, slednji zanikal, da bi se viličar podrsal ob običajni uporabi. S strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je bil viličar že podrsan, sicer ni bistveno; bistveno je, da je tožnik spornega dne ravnal najmanj hudo malomarno, ko je z neprilagojeno hitrostjo upravljal viličar in tako kljub dovolj manevrskega prostora trčil v paleto, polno jeklenk UNP. S tem je kršil svoje delovne obveznosti, tako po določbah pogodbe o zaposlitvi kot ZDR-1, ki jih je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ni šlo za prvo (edino) kršitev, saj je bil tožnik pred odpovedjo večkrat utemeljeno pisno opozorjen.

16Po oceni priče B. B. je bilo delo opravljeno v petih minutah.

6.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

17Tožnik del izpovedi M. M. glede tega, kdaj je bilo dejansko delo opravljeno, jemlje iz konteksta; priča je, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 31. 3. 2022, jasno izpovedal, da je bilo delo odrejeno 20 ali 15 minut pred 14.00 uro.

18.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka tožniku pred odpovedjo podala tri pisna opozorila, pri čemer tožnik v zvezi s pisnim opozorilom z dne 13. 11. 2019, v katerem mu je toženka očitala, da ni izpolnil delovne obveznosti, da je motil delavca v delovnem procesu ter v poslovni listini potrdil neresnične podatke, v pritožbi niti ne podaja konkretiziranih navedb.

18Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo toženki, ki trpinčenja na delovnem mestu, ki bi ga bil deležen tožnik s strani B. B., ni ugotovila.