Jedro

Po ustaljenih stališčih sodne prakse soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno. Krog udeležencev je namreč v nepravdnem postopku drugačen kot v ZPP. Po 19. členu ZNP se formalni (procesni) pojem stranke kombinira z materialnopravnim. Udeleženca postopka nista le predlagatelj, ki zahteva sodno varstvo, in nasprotni udeleženec, zoper katerega je zahtevano sodno varstvo (formalna udeleženca), pač pa tudi vse osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša, in osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialnopravni udeleženci). Tudi njim je treba priznati status udeleženca, da v postopku sodelujejo, se vanj vključujejo in branijo svoje interese.

Po ugotovitvi, da sta oba predloga z vidika kmetijske obdelave in z njo povezanih obremenitev izenačena in da v nobenem primeru ni potrebe po vzpostavitvi tamponirane ali kako drugače posebej utrjene poti, ker zadostuje utrjena površina, ki je zastavljena, je prvo sodišče pritrdilo predlagateljevemu predlogu zato, ker je ugotovilo, da bi upoštevaje sedanjo rabo in morebitno škodo, ki bi lahko nastala na služečem zemljišču, nujna pot manj obremenjevala pritožnikovo nepremičnino kot nepremičnine prvih treh nasprotnih udeležencev.

Sodišče prve stopnje je namreč z ogledom in z izvedencem kmetijske stroke zanesljivo ugotovilo, da je (kmetijska) uporaba pritožnikove parcele manj intenzivna od kmetijske uporabe zemljišč nasprotnih udeležencev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj je dolžan prvemu, drugemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu povrniti pritožbene stroške v višini 204,60 EUR, četrtemu nasprotnemu udeležencu pa v višini 249,32 EUR, vsem v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustanovilo nujno pot za potrebe kmetijskega obdelovanja predlagateljevih nepremičnin parc. št. 1355, 1356 in 1357/1 k.o. X v naravi neobdelano kmetijsko zemljišče, in sicer za vožnjo s kmetijsko mehanizacijo. Odločilo je, da pot poteka od javne asfaltirane ceste na parceli 1363 po skrajnem severnem robu parcele 1357/2, ki je v naravi neobdelano kmetijsko zemljišče, v širini 2,5 m in v površini 151,64 m2, kot izhaja iz skice o poteku nujne poti izvedenca G. G. z dne 13. 4. 2018, ki je sestavni del sklepa (točka I. izreka). Predlagatelju je naložilo v plačilo nadomestilo za uporabo nujne poti v višini 3.514,73 EUR, v roku 15 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila (točka II. izreka). Četrtemu nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora dopustiti neovirano uporabo določene nujne poti, ki je na vhodu iz javne asfaltirane ceste na parcelo 1357/2 k.o. X zagrajena z vrati, in mu v ta namen izročiti ključ (točka III. izreka). V točki IV. je odločilo o stroških postopka. Predlagatelju je naložilo, da povrne prvim trem nasprotnim udeležencem 2.460,82 EUR, četrtemu nasprotnemu udeležencu pa 1.382,24 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo četrti nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2, ki se na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-13 uporablja v tem postopku.

Predlaga razveljavitev sklepa z zavrženjem predloga zoper četrtega nasprotnega udeleženca. Podrejeno se zavzema za razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka, ki naj se naložijo v plačilo predlagatelju.

Sodišču očita bistveno kršitev določb postopka, ker je štelo, da se četrti nasprotni udeleženec ne more upirati razširitvi predloga nanj in s tem vstopu v nepravdni postopek. Napačno je uporabilo 19. člen ZNP. Pritožnik ni bil nasprotni udeleženec, ker se z vstopom v postopek oziroma s spremembo predloga ni strinjal. Tudi udeleženec z interesom ni bil. Naknadno vključeni udeleženec postopka je v podrejenem položaju, kršena je njegova pravica do sodelovanja v postopku že od samega začetka. Ker ZNP ne ureja položaja, ko predlagatelj razširi predlog na nove udeležence, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP o spremembi tožbe. Po umiku predloga zoper prve tri nasprotne udeležence, ki so se strinjali z umikom, bi moralo sodišče postopek zoper njih ustaviti. Podan je bil povsem nov predlog, zanj je bilo nujno soglasje novega udeleženca.

Sodišče ni pojasnilo pritožniku, zakaj je dopustilo razširitev predloga zoper njega, čeprav je temu nasprotoval. Zmotno je štelo, da je predlagal nadaljevanje postopka po prvotnem predlogu zoper prve tri udeležence. Necelovito je obravnavalo njegove obrambne trditve. Šlo je le za način njegove obrambe proti novemu predlogu. Skušal je prepričati sodišče, da je pot po parcelah prvih treh nasprotnih udeležencev bolj primerna kot pot po njegovem zemljišču. To bi vodilo v zavrnitev predloga zoper njega. Vendar sam ne more biti predlagatelj. Predlagatelj je bil pasiven. Ugotovitve, ki jih je sodišče upoštevalo v škodo pritožnika, temeljijo na trditveni in dokazni podlagi nasprotnih udeležencev, kar ni dopustno. Prvi trije nasprotni udeleženci v postopku zoper četrtega nasprotnega udeleženca niso niti formalni niti materialni udeleženci. Upoštevanje njihovih ravnanj ni bilo pošteno do pritožnika. Zato predlaga zavrženje predlagateljevega razširjenega predloga.

Iz previdnosti navaja, da bi moralo sodišče na njegov predlog dopustiti tudi razširitev postopka na A. B. Opozarjal je, da so prvi trije nasprotni udeleženci prestavili traso obstoječe dostopne poti z njihovih nepremičnin na mejočo nepremičnino v lasti A. B. Predlagal je njegovo udeležbo v postopku. O tem se sodišče ni izreklo in ni izdalo nobenega procesnega sklepa. Sklep bi bilo treba zato razveljaviti.

Sodišče bi moralo določiti nujno pot po nepremičninah v lasti prvih treh nasprotnih udeležencev po že obstoječi trasi poti, ki se je v preteklosti vseskozi uporabljala tudi za dostop do predlagateljevih nepremičnin. Zmoten in nepravilen je zaključek sodišča, da se po navedeni trasi poti, ki jo je zatrjeval pritožnik, ni izvajala vožnja oziroma se je izvajala poredko. Zmotno je tudi stališče sodišča, da ni relevantno preteklo stanje stvari. Sedanje stanje je posledica vloženega predloga za določitev nujne poti, kar izhaja iz orto foto posnetkov in satelitskih posnetkov. Pritožnik podaja svojo dokazno oceno o pretekli uporabi poti s kmetijsko mehanizacijo. Slednja je pomembna. Predlagal je izvedenca geodetske stroke, a ga je sodišče zavrnilo, kar je prispevalo k nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja.

Zmotne in nepravilne so tudi ugotovitve o stanju gospodarskega poslopja. Nedokazan je izvedenčev zaključek, da bi zaradi neutrjene podlage intenzivnejša vožnja s kmetijsko mehanizacijo povzročala škodo na objektu. Nepravilno je bila zavrnjena predlagana dopolnitev izvedeniškega mnenja s ponovnim ogledom in ugotovitvijo utrjenosti in nosilnosti dostopne poti ob objektu ter dopolnitev mnenja izvedenca kmetijske stroke. Ker je sodišče zavrnilo oba dokazna predloga, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, posledično pa zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo.

Pri ugotavljanju manjše obremenitve za gospodujoče zemljišče bi moralo sodišče upoštevati, da je pritožnikovo zemljišče v celoti kmetijsko zemljišče, ki spada med najboljša kmetijska zemljišča. Ne drži, da pritožnika kmetijska obdelava ne zanima. Zemljišče prvih treh nasprotnih udeležencev ni namenjeno kmetijski obdelavi, gre za jalovino.

Zneski morebitne škode, ki bi nastali pri določitvi nujne poti po eni ali drugi varianti, so majhni in zato neodločilni.

Napačna je tudi odločitev o izročitvi ključa vhodnih vrat predlagatelju. Pritožnik je dolžan dopustiti neovirano rabo nujne poti po določeni trasi. Stvar njegove izbire je, na kakšen način bo to obveznost izpolnjeval. Lahko mu izroči ključ, vrata pusti odklenjena, jih odstrani itd. Odločitev je treba razveljaviti.

3. Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. Odgovor so podali prvi trije nasprotni udeleženci. Predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo stroške z odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnikovo vztrajanje pri ugovoru pasivne legitimacije in vseh očitkih o nepravilni uporabi 19. člena ZNP, 187. člena ZPP in drugega odstavka 191. člena ZPP je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje ga je s pravilnimi in zadostnimi razlogi zavrnilo v točkah 5 in 14 sklepa.

6. Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče ne bi smelo dopustiti spremembe predloga zoper pritožnika. ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP. To pomeni, da jih je treba določbe uporabiti v duhu ZNP, ki je namenjen ureditvi razmerij glede na interese vseh prizadetih oseb. Nekaterih določb ZPP po stališčih teorije4 in sodne prakse ni mogoče uporabiti. To velja zlasti za uporabo določb ZPP o omejitvah možnosti razširitve tožbe na novega toženca. Po ustaljenih stališčih sodne prakse soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.5 Krog udeležencev je namreč v nepravdnem postopku drugačen kot v ZPP. Po 19. členu ZNP se formalni (procesni) pojem stranke kombinira z materialnopravnim. Udeleženca postopka nista le predlagatelj, ki zahteva sodno varstvo, in nasprotni udeleženec, zoper katerega je zahtevano sodno varstvo (formalna udeleženca), pač pa tudi vse osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša, in osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialnopravni udeleženci). Tudi njim je treba priznati status udeleženca, da v postopku sodelujejo, se vanj vključujejo in branijo svoje interese.

7. Drži, da je predlagatelj prvotno vložil predlog za določitev nujne poti po zemljiščih prvih treh nasprotnih udeležencev, ga nato spremenil (primarno predlagal določitev poti po zemljišču pritožnika, podredno po prvotno predlagani trasi) in ga končno zoper prve tri nasprotne udeležence umaknil. A na drugi strani so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so prvi trije nasprotni udeleženci v odgovoru na predlog ugovarjali predlagani trasi po njihovih parcelah in kot primernejšo izpostavljali traso po zemljišču četrtega nasprotnega udeleženca. Slednji pa se je v svoji obrambi zoper predlog določitve poti po njegovem zemljišču branil s predlogom, naj se nujna pot določi po zemljiščih prvih treh nasprotnih udeležencev, ki naj se razširi še na parcelo tretje osebe. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo 19. člen ZNP, ko je vse podane predloge obravnavalo z vsemi nasprotnimi udeleženci. Ob izrecnem pritožnikovem predlogu, naj se predlagana nujna pot primerja s traso po zemljiščih prvih treh nasprotnih udeležencev, in ob njihovi izjavi, da temu nasprotujejo, ni bilo razlogov, da bi sodišče zoper njih ustavilo postopek. Sprva so bili formalni udeleženci postopka, po umiku predloga poti po njihovem zemljišču pa zaradi nasprotnega predloga oziroma obrambe četrtega nasprotnega udeleženca materialnopravni udeleženci postopka. Sodišče jim je moralo omogočiti, da v postopku še nadalje sodelujejo in branijo svoje interese, kar so prvi trije nasprotni udeleženci z aktivno udeležbo (podajanjem trditev in dokazov ter sodelovanju v dokaznem postopku) tudi pravilno izkoristili.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so bile pritožniku zaradi naknadne vključitve v postopek kršene pravice do sodelovanja v postopku. Do spremembe predloga je prišlo na prvem naroku še pred vsebinsko obravnavo zadeve. Sodišče je razširjeni predlog z vso dokumentacijo takoj vročilo pritožniku in ga pozvalo k odgovoru na predlog, kar je izkoristil, v odgovoru podal svoje navedbe in dokazne predloge, aktivno sodeloval v dokaznem postopku. Zaradi naknadnega vstopa v postopek v ničemer ni bila kršena pravica do kontradiktornosti postopka.

9. Če nasprotni udeleženec v postopku dovolitve nujne poti uveljavlja ugovor, da se nujna pot v korist predlagateljeve nepremičnine lahko določi preko zemljišča drugega soseda z manjšo obremenitvijo kot preko njegovega zemljišča, sodišče to ugotavlja na kraju samem z ustreznim izvedencem. Če oceni, da je ugovor utemeljen, pozove predlagatelja, da kot nasprotnega udeleženca zajame tudi tega drugega soseda. Če predlagatelj tega ne stori, zavrne njegov zahtevek za določitev nujne poti preko zemljišča nasprotnega udeleženca. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru nasprotnega udeleženca, da bi bila primernejša pot po zemljiščih prvih treh nasprotnih udeležencev in zemljišču A. B. Zato je pritožnikovo naziranje, da bi slednjega moralo sodišče pritegniti v postopek, zmotno. Ker se je sodišče do njegovega predloga vsebinsko opredelilo in ga zavrnilo, so tudi očitki o pomanjkljivostih v sklepu in bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka neutemeljeni.

10. Ne drži pritožnikova navedba, da je bil predlagatelj v postopku pasiven. Sodišče prve stopnje je v okviru njegovega predloga ter v okviru trditvene in dokazne podlage vseh udeležencev tehtalo med dvema trasama nujne poti. Pri presoji je pravilno izhajalo iz materialnopravnih določil 88. in 89. člena SPZ.6 Predlogu predlagatelja za določitev nujne poti po zemljišču pritožnika je delno ugodilo (le za potrebe kmetijskega obdelovanja njegovih nepremičnin, za vožnje s kmetijsko mehanizacijo in po ožji trasi – v širini 2,5 m - kot je sicer predlagal predlagatelj). Po ugotovitvi, da sta oba predloga z vidika kmetijske obdelave in z njo povezanih obremenitev izenačena in da v nobenem primeru ni potrebe po vzpostavitvi tamponirane ali kako drugače posebej utrjene poti, ker zadostuje utrjena površina, ki je zastavljena, je pritrdilo predlagateljevemu predlogu zato, ker je ugotovilo, da bi upoštevaje sedanjo rabo in morebitno škodo, ki bi lahko nastala na služečem zemljišču, nujna pot manj obremenjevala pritožnikovo nepremičnino kot nepremičnine prvih treh nasprotnih udeležencev.

11. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in presoji sodišča prve stopnje, saj je pravilno izhajalo iz načela sorazmernosti in načela čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. Pravilno in popolno je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in odgovorilo na vse ugovore pritožnika, ki jih ponavlja tudi v pritožbi. Z izvedenimi dokazi (ogled, izvedenec kmetijske in gradbene stroke, zaslišanje udeležencev in prič, listinska dokumentacija) je celovito in popolno ugotovljeno dejansko stanje, dodatni dokazni predlogi pa pravilno in obrazloženo zavrnjeni. Pritožbeni očitki o absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje tudi pravilnim, logičnim in popolnim razlogom izpodbijanega sklepa, v katerih ne najde nasprotij in neskladij, pa tudi očitane protispisnosti ne. Ker je sprejeta odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena ne z očitanimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke.

12. Pravilna ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta oba predloga z vidika kmetijske obdelave in z njo povezanih obremenitev izenačena, ima oporo v pravilno ocenjenem mnenju izvedenca kmetijske stroke. O dejanski obdelavi kmetijskih zemljišč se je sodišče prepričalo tudi samo na ogledu. Za pritožbene trditve, da bi bilo pritožnikovo zemljišče zaradi nujne poti bolj obremenjeno, ker gre za najboljša kmetijska zemljišča, v podatkih spisa ni opore. Sodišče prve stopnje je namreč z ogledom in z izvedencem kmetijske stroke zanesljivo ugotovilo, da je (kmetijska) uporaba njegove parcele manj intenzivna od kmetijske uporabe zemljišč nasprotnih udeležencev. Dejanskih ugotovitev o stanju njegovega zemljišča v točki 12 sklepa pritožnik s pavšalnimi navedbami, da je zemljišče v celoti obdelano, ne omaje.

13. Pretekla raba nepremičnin prvih treh nasprotnih udeležencev za pot, ki naj bi jo uporabljal predlagatelj, je bila v dokaznem postopku ovržena. Dokazna ocena in zaključek sodišča, da se po zatrjevani poti mimo obstoječega gospodarskega objekta ni vozilo s kmetijsko mehanizacijo, je oprta na pravilno ocenjene izpovedbe v postopku zaslišanih udeležencev in prič, in na ugotovitve izvedenca gradbene stroke, ki je v izvedenskem mnenju tudi s pomočjo satelitskih posnetkov ugotavljal preteklo rabo poti po obeh obravnavanih trasah poti. V zadostni meri so ocenjeni tudi aero in orto foto posnetki, ki so jih v spis že vložili udeleženci postopka. Nadaljnje dokazovanje z izvedencem geodetske stroke, ki naj bi pridobil še dodatne aero posnetke, ni bilo potrebno. Dokazni predlog pritožnika je bil obrazloženo in pravilno zavrnjen v točki 21 sklepa. Ker pritožnikove trditve niso bile dokazane, tudi okoliščine pretekle rabe ni bilo mogoče upoštevati pri presoji o najoptimalnejši uporabi nujne poti.

14. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje in ne pritožniku tudi glede ocene morebitne škode, ki bi lahko nastala na služečem zemljišču v primeru ustanovitve nujne poti v obeh predlaganih variantah. Oporo ima v pravilno in popolno ocenjenem izvedeniškem mnenju. Izvedenec je ocenil, kakšna škoda bi ob povečanih vožnjah mimo gospodarskega objekta nastala na njem. Glede na ugotovljeni način gradnje, starost objekta in lastnosti zemljišča, na katerem stoji, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo njegovim strokovnim pojasnilom, da objektu v primeru intenzivnejše vožnje s kmetijsko mehanizacijo po predlagani trasi grozi škoda, ki jo je ovrednotil na 5.040,00 EUR. Dokazni predlog pritožnika po dopolnitvi izvedenskega mnenja zaradi natančnejše ugotovitve utrjenosti in nosilnosti dostopne poti je glede na ocenjeno škodo in stroške, ki bi nastali z dodatnim dokazovanjem, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča upravičeno in pravilno zavrnilo. Dejansko stanje o potencialni škodi na zemljiščih nasprotnih udeležencev v primerjavi z zemljiščem pritožnika, je zadostno ugotovljeno. Po ugotovitvi, da bi bila škoda na gospodarskem objektu 5.040,00 EUR, škoda na nepremičninah četrtega nasprotnega udeleženca, pa (le) 350,00 EUR (ocena in razlogi v tč. 23 sklepa), je ugotovitev sodišča prve stopnje o manjši obremenitvi pritožnikovega zemljišča pravilna.

15. Pritožnikovo pritožbeno vztrajanje, da so prvi trije nasprotni udeleženci ogradili svoje zemljišče zaradi potreb obravnavanega postopka, je sodišče prve stopnje zavrnilo po ugotovitvi, da je bila ograja nameščena zaradi zavarovanja kmetijskih pridelkov pred divjadjo. Dokazno oceno in razloge v točki 27 pritožbeno sodišče sprejema, saj je pritožnik z ničemer ne omaje.

16. Pritožbeno sodišče torej v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da nujna pot po predlogu predlagatelja ne onemogoča ali znatno ovira uporabe zemljišča četrtega nasprotnega udeleženca in hkrati predstavlja najmanjšo možno obremenitev služečega zemljišča. Sprejeta odločitev o določitvi nujne poti po trasi, kot jo je predlagal predlagatelj, je zato pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in je pritožnik z ničemer ne omaje.

17. Pritožnik ne izpodbija odločitve o dosojenem nadomestilu za uporabo nujne poti. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. 18. Sodišče je ugotovilo, da se na trasi ustanovljene nujne poti nahaja ovira – kovinska ograja, ki preprečuje neovirano vožnjo. Zato je četrtemu nasprotnemu udeležencu kot lastniku vrat naložilo, da predlagatelju omogoči neoviran prehod in mu izroči ključ vrat. S tem bo predlagatelju omogočeno, da bo v primeru oviranja uporabe določene nujne poti že na podlagi izpodbijanega sklepa lahko zahteval izvršbo zoper nasprotnega udeleženca. Kumulacija oblikovalnega izreka sklepa o ustanovitvi nujne poti in dajatvenega izreka o dovolitvi uporabe poti je dopustna.7 Če bo pritožnik dopustil neovirano uporabo nujne poti (tudi na načine kot jih navaja sam v pritožbi), izvršba na podlagi točke 3. izpodbijanega sklepa ne bo potrebna. Njegovo zavzemanje za razveljavitev sklepa v tem delu je neutemeljeno.

19. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno in dejansko pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti uradno upoštevnimi postopkovnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. Po izrecni določbi 146. člena ZNP stroške postopka o določitvi nujne poti trpi predlagatelj. Zato je slednji dolžan povrniti pritožniku in prvim trem nasprotnim udeležencem njihove stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo po priglašenih stroškovnikih na pritožbi in odgovoru na pritožbo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Pritožniku je priznalo odvetniške stroške za sestavo pritožbe, materialne stroške in 22 % DDV ter sodno takso za pritožbo, kar skupaj znaša 249,32 EUR. Prvim trem nasprotnim udeležencem pa odvetniške stroške za sestavo odgovora na pritožbo, materialne stroške in povišanje za zastopanje treh udeležencev, to je skupaj 204,60 EUR. Predlagatelj mora odmerjene stroške povrniti nasprotnim udeležencem v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka od prejema odločitve sodišča druge stopnje do plačila.8 1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 4 Primerjaj: Čujovič, M., v: Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih, Pravna praksa 2015, št. 31-32, str. 10-13. 5 Primerjaj odločbe VSRS II Ips 347/96, II Ips 56/95, VS Cp 302/2014, VSL I Cp 1887/2015. 6 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami. 7 Primerjaj VSRS II Ips 332/2015, točka 11. 8 Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006.