Jedro

Čeprav je navedena terjatev obstajala že pred 31. 12. 2002 in je bila kot taka skupno premoženje bivše občine, pa s Pogodbo ni bila konkretno razdružena. Zato je prisilno izterjani pravnomočno prisojeni znesek predmet naknadne razdružitve skupnega premoženja, o razdružitvi katerega »ni bilo odločeno v okviru pogodbenih določil, ki so urejale taksativno razdelitev posameznih oblik premoženja«, ne pa za razdružitev naknadno najdenega premoženja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za razdelitev, opravljeno naknadno, potrebno uporabiti ključ delitve dogovorjen s pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in toženki naložilo plačilo 268.846,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2005 do plačila (s pripadajočimi pravdnimi stroški in morebitnimi zamudnimi obrestmi).

2. Sodišče druge stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka), s tem, da je toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizije.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Relevantno dejansko stanje.

6. (a) Stranki spora sta od 1. 1. 2003 pravni naslednici nekdanje Občine A. (b) Stranki spora sta 3. 10. 2003 sklenili pogodbo, s katero sta razdružili premoženje bivše Občine A., in sicer po stanju na dan 31. 12. 2002. (c) Bivša Občina A. je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Ig 2004/04304, na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 323/96-24 z dne 10. 5. 2000, od Republike Slovenije – Ministrstva za promet (in zveze) izterjala 244,039.333,11 SIT (38,156.578,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi). (č) Prisojeni znesek (38,156.578,00 SIT) predstavlja plačilo izvršenih vlaganj v regionalno cesto … , ki se sicer nahaja na območju toženke. (d) Navedena sodba je postala pravnomočna 17. 10. 2002, toženka pa je izterjani znesek na svoj račun prejela 12. 11. 2004. (e) V tem sporu (»po načelu števila prebivalcev«) prisojeni znesek predstavlja 26,4% izterjanega zneska.

Uporabljeni predpisi.

7. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku, uveljavljene 1. 10. 2008, na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), in sicer 18. 10. 2007. 8. Predmetni spor zadeva razlago »Pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja občin A.« (v nadaljevanju Pogodbe), ki je bila sklenjena 3. 10. 2003. Takrat (že od 1. 1. 2002) so veljale določbe Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001).

Revizija ni utemeljena.

9. Iz 3. člena Pogodbe izhaja, da je bilo predmet razdružitve »skupno premoženje občin A. in B., ki se sestoji iz celotnega premoženja občine A. (denarja, stvari, pravic in obveznosti) na dan 31. 12. 2002«, torej tudi terjatev bivše Občine A., ki jo je po ugotovitvah sodišča prve stopnje (ki zaradi svoje dejanske narave glede na tretji odstavek 370. člena ZPP ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa) »kot upnik uveljavljala ….. proti svojemu dolžniku RS že od leta 1996«(1). Vendar pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje (ki je v okviru ugotavljanja dejanskega stanja ugotavljalo vsebino Pogodbe) »iz Pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja ni razvidno, ali je bila ta terjatev v razdružitev vključena, saj v samem aktu ni navedena«(2).

10. Čeprav je navedena terjatev obstajala že pred 31. 12. 2002 in je bila kot taka skupno premoženje bivše Občine A., pa s Pogodbo očitno ni bila konkretno razdružena. Zato je prisilno izterjani pravnomočno prisojeni znesek (ki predstavlja opredmetenje terjatve kot obligacijske pravice) predmet naknadne razdružitve, pri kateri gre za naknadno razdružitev skupnega premoženja, o razdružitvi katerega »ni bilo odločeno v okviru pogodbenih določil, ki so urejale taksativno razdelitev posameznih oblik premoženja«(3), ne pa za razdružitev naknadno najdenega premoženja (po 48. členu Pogodbe). Pri spornem prilivu namreč ne gre za novo skupno premoženje, ki ne bi bilo predmet razdružitve po Pogodbi, temveč za po sklenitvi Pogodbe izterjano terjatev bivše Občine A. iz naslova njenih vlaganj »v infrastrukturo, za vzdrževanje katere je bila na podlagi zakona zavezana Republika Slovenija«(4).

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za »razdelitev, opravljeno naknadno, potrebno uporabiti tisti ključ delitve, po katerem bi bilo moralo biti premoženje razdeljeno že s pogodbo, torej ključ delitve, dogovorjen s pogodbo«(5). Vendar pa ta ključ v konkretnem primeru ni lega niti izvor premoženja, temveč število prebivalcev (iz 7. člena Pogodbe). Izterjana denarna sredstva namreč izvirajo iz proračuna bivše Občine A., ki je z njimi financirala modernizacijo regionalnih cest, kar je bilo sicer v pristojnosti Republike Slovenije. Poleg tega so bila vložena denarna sredstva prisilno vrnjena, ne pa namensko pridobljena (za izvajanje investicije na teritoriju toženke). Zato ni pravno pomembno, da se (regionalna) cesta ... nahaja na območju toženke.

12. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na bistvene revizijske navedbe. Na (v reviziji ponovljen) ugovor sodne nepristojnosti pa je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.(6) Zato Vrhovno sodišče tega odgovora ne ponavlja.

13. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava po navedenem ni podan. Zato je Vrhovno sodišče (ki je v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo podano razlago Pogodbe) revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških.

14. Toženka z revizijo ni uspela. Zato je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške revizije (II. točka izreka).

Op. št. (1): Prvi odstavek obrazložitve na 3. strani njegove sodbe.

Op. št. (2): Tretji odstavek obrazložitve na 3. strani njegove sodbe.

Op. št. (3): Glej prvi odstavek obrazložitve na 3. strani sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (4): Tretji odstavek obrazložitve na 3. strani sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (5): Tretji odstavek obrazložitve na 3. strani njegove sodbe.

Op. št. (6): Glej 2. točko obrazložitve na 2. strani njegove sodbe.