Jedro

Pravilna je odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, saj se je rok za pritožbo že iztekel, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo. Sklep zapuščinskega sodišča je bil vročen pooblaščencu prosilca, s tem pa se šteje, da tudi stranki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 10. 7. 2021 vložil tožnik v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča v Celju D 153/2016.1 Tožena stranka se sklicuje na določbe 13. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v teku zapuščinski postopek opr. št. D 153/2016 po pokojni A. A., v katerem je tožnik udeležen kot eden izmed dedičev. Ugotavlja, da je sodišče 21. 4. 2021 izdalo sklep, s katerim je predmetni zapuščinski postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravde pri Okrožnem sodišču v Celju P 38/2021 tožeče stranke C. C. zoper toženi stranki D. D. in E. E. zaradi ugotovitve neobstoja dedne pravice. Iz obrazložitve izhaja, da je glede na pravni pouk navedenega sklepa zoper ta sklep dovoljeno vložiti ugovor (pravilno pritožbo) v petnajstih dneh od vročitve sklepa. Ta sklep je bil tožniku vročen preko pooblaščenca odvetnika B. B., ki ga zastopa po pooblastilu. Kot izhaja iz vročilnice, je bil predmetni sklep pooblaščencu tožnika vročen 17. 5. 2021, s tem dnem pa je bil vročen tudi tožniku. Rok za pritožbo se mu je iztekel 15 dni po vročitvi, torej 1. 6. 2021. Navedeni sklep je postal pravnomočen 10. 7. 2021. Glede na to, da se je rok za vložitev ugovora (pravilno pritožbe) v navedenem postopku že iztekel in je sklep postal pravnomočen, je sodišče presodilo, da v predmetnem postopku tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, saj ne izpolnjuje objektivnih pogojev, ki jih 24. člen ZBPP določa za dodelitev BPP v obsegu, za katerega je zaprosil tožnik. Zato je njegova prošnja neutemeljena. V nadaljevanju sodišče posledično ni presojalo, ali tožnik izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. V tožbi in dopolnitvi tožbe po pozivu sodišča navaja, da bo s pomočjo priznane mu BPP, za katero je zaprosil 9. 7. 2021, dva dni po prejemu obvestila (7. 7. 2021) o zanj sporni prekinitvi zapuščinskega postopka na nepravdnem sodišču v Celju, preprečil nadaljnje zavlačevanje omenjenega zapuščinskega postopka (D 153/2016), ki se vsled postopanja celjskih odvetnikov v tujini živečih potomk njegove pokojnega sorodnika zavlačuje že v 6. leto. Zanj nastalo veliko škodo bi nadaljnje prekinitve le še poglabljale. S strani odvetnika F. F. mu je odobreno njegovo zastopanje v zadevi, odvetnik pokojne mame (ki ga zastopa v zadevah glede njenih postopkov), pa mu je zagotovil dostop do njemu razpoložljive dokumentacije in listin. S pritožbo na navedeni sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 21. 4. 2021 hoče preprečiti uničevanje njegovega kmetijskega gospodarstva in nadaljnje škodovanje eksistenci na območju pristojnosti celjskih sodišč. Dokumentacijo, ki bi jo v tej zadevi še dodatno potrebovali, bo po potrebi dopolnil po pravni pomoči in posvetu z izbranim odvetnikom.

3. Tožena stranka je sodišču po pozivu predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

6. Sodišče po pregledu tožbe, v kateri tožnik izpodbija navedeno odločitev le v delu nevložitve pritožbe zoper navedeni sklep zapuščinskega sodišča, izpodbijane odločbe in upravnega spisa, ki se nanaša na zadevo, ugotavlja, da tožnik v tožbi ne prereka, da bi ga v navedeni zapuščinski zadevi ne zastopal odvetnik B. B., kakor tudi ne, da je navedeni odvetnik prejel sklep Okrajnega sodišča v Celju D 153/2016 z dne 21. 4. 2021 že 17. 5. 2021 (to je sicer razvidno tudi iz vročilnice v upravnem spisu). Ne izpodbija niti dejstva, da je navedeni sklep postal pravnomočen 10. 7. 2021, zato navedenim dejstvom sodišče kot nespornim sledi skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 7. Sodišče ugotavlja, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno (163. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Glede vročanja ZD nima posebnih določb, zato glede navedenega napotuje na uporabo ZPP. Skladno s 137. členom ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Šteje se, da je vročitev dokumenta opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP). Sodišče ugotavlja, da je zato pravilna ugotovitev tožene stranke, da je bil 17. 5. 2021 navedeni sklep zapuščinskega sodišča, ki je bil vročen njegovemu pooblaščencu, odvetniku B. B., vročen s tem tudi tožniku. Takšna posledica namreč izhaja iz citiranih zakonskih določb ZPP.

8. Tožnik sicer navaja, da je 7. 7. 2021 prejel obvestilo o zanj sporni prekinitvi zapuščinskega postopka. V vlogi A3, ki jo je vložil smiselno že kot pravno sredstvo v spis BPP, kot razvidno iz upravnega spisa (po pozivu BPP pa je tožnik pojasnil, da vlaga upravni spor in jo zato sodišče šteje tudi kot del tožbenih navedb), pa še navaja, da je on ravnal v okviru predpisanega 15 dnevnega roka, čas, ki je tekel na relaciji sodišča in odvetnika, ki ga je seznanil s sklepom, pa je izven njegovega odločanja in ravnanja. Vendar pa v navedeni zadevi, ob tem, ko tožnik ni prerekal, da ga je odvetnik B. B. zastopal v navedenem zapuščinskem postopku, ni pravno relevantno, kdaj je tožnik izvedel za navedeni sklep zapuščinskega sodišča. Skladno s 137. členom ZPP ter z osmim odstavkom 142. člena ZPP je relevanten le datum, ko je bil z navedenim sklepom seznanjen v navedenem zapuščinskem postopku tožnikov odvetnik, to pa je 17. 5. 2021. Glede na navedeno se na podlagi 137. člena ZPP ter osmega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bil tega dne navedeni sklep vročen tudi tožniku, kar pomeni, da se je 15 dnevni rok za vložitev morebitne pritožbe zoper navedeni sklep že iztekel pred vložitvijo tožnikove prošnje za BPP, kot je pravilno ugotovila v izpodbijani odločbi tudi tožena stranka. Zato je pravilno posledično tudi ugotovila, da tožnik zaradi navedenega z vložitvijo pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku. Zato je zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP2 pravilno tožniku zavrnila njegovo prošnjo za BPP, ne da bi se hkrati opredelila še do subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj morata biti oba pogoja po ZBPP podana kumulativno.

9. Sodišče še pripominja, da četudi naj bi tožnik šele 7. 7. 2021 izvedel za navedeni zapuščinski sklep z dne 21. 4. 2021, to glede na 137. člen ZPP ter osmi odstavek 142. člena ZPP spada v interno razmerje med njim in njegovim pooblaščencem B. B. Tudi vse morebitne posledice tega (tožnika zatrjuje, da mu je nastala velika škoda in da se z navedenim zapuščinskim sklepom uničuje njegovo kmetijsko gospodarstvo in se nadalje škoduje eksistenci na območju pristojnosti celjskih sodišč) sodijo v navedeno interno razmerje med tožnikom in njegovim pooblaščencem, zato niso pravnorelevantna dejstva v navedeni zadevi.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1, o tem v 6. do 9. točki obrazložitve), pač pa vprašanje verjetnega tožnikovega izgleda za uspeh v postopku, kar pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe prava.

1 Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku v zadevi BPP 392/2016 ugodena prošnja za BPP za svetovanje in zastopanje v zadevi D 153/2016 od 10. 3. 2016 dalje po odvetniku B. B. 2 Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.