U-I-71/21-10

14. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Marije Marondini, Kranj, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 14. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 317/2020 z dne 6. 1. 2021 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1430/2019 z dne 22. 9. 2020 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. točke prvega odstavka 1. člena Pravilnika o opredelitvi pogoja preživljanja družinskih članov (Uradni list RS, št. 29/96, 80/04 in 106/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Kranj je zavrnila pritožničino zahtevo za priznanje pravice do družinske invalidnine po Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 19/14 in 159/21 – v nadaljevanju ZVojI). Pritožničin pokojni mož je bil vojni invalid s priznano I. kategorijo invalidnosti. ZVojI med drugim določa, da je do varstva po tem zakonu upravičen zakonec, ki ga je vojni invalid preživljal vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo. Upravni organ je ugotovil, da pritožnica navedenega pogoja ne izpolnjuje, saj so njeni redni prejemki v mesecu vložitve zahteve za priznanje navedene pravice presegali osnovo za ugotavljanje pravice do družinskega dodatka po ZVojI (2. točka prvega odstavka 1. člen Pravilnika o opredelitvi pogoja preživljanja družinskih članov – v nadaljevanju Pravilnik). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zavrnilo pritožničino pritožbo. Odločitev upravnega organa prve stopnje je ocenilo za pravilno.

2.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice. Presodilo je, da je odločba upravnega organa prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče je zavrnilo pritožničin očitek, da Pravilnik določa strožje pogoje kot ZVojI za pridobitev pravice do družinske invalidnine in da naj bi bil zato v neskladju z načelom legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave. Presodilo je, da je bil Pravilnik sprejet na podlagi ZVojI in v okviru tega zakona, prav tako pa je po presoji sodišča Pravilnik pri določitvi navedenega pogoja v 1. členu sledil vsebini in namenu ZVojI ter obsegu v 77. členu ZVojI danega in opredeljenega pooblastila. Sodišče je zavrnilo tudi pritožničin očitek o kršitvi načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Štelo je, da sta položaja vdov vojnih invalidov in vdov, ki prejemajo vdovsko pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-2), v bistvenem različna, zaradi česar sta lahko različno obravnavana.

3.Vrhovno sodišče je pritožničin predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nepopoln. Štelo je, da pritožnica zahtevam po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1) ni zadostila. Vsa tri sporna pravna vprašanja naj bi bila postavljena splošno in nekonkretizirano.

4.Pritožnica zatrjuje, da je sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije arbitraren, samovoljen, pretirano formalističen in nesorazmerno strog. Zato naj bi kršil njene pravice iz 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pritožnica se ne strinja z ugotovitvami Vrhovnega sodišča. Po njenem mnenju je Vrhovno sodišče navedeno stališče lahko sprejelo le v primeru, da je zastavljena vprašanja bralo izolirano od drugih navedb v predlogu. Če bi prebralo celoten predlog oziroma ob branju zastavljenih vprašanj upoštevalo tudi druge navedbe v predlogu, naj stališča o splošnosti in nekonkretiziranosti zastavljenih vprašanj ne bi moglo sprejeti. Pritožnica sodbi Upravnega sodišča očita, da v delu, ki se nanaša na očitano kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave, ni ustrezno obrazložena. Tudi sama odločitev Upravnega sodišča naj bi kršila načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave ter pravico do zasebne lastnine, varovano v okviru 33. člena Ustave in 1. člena Prvega protokola k EKČP.

5.Pritožnica je hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. točke prvega odstavka 1. člena Pravilnika. Zatrjuje, da je v neskladju s 1. točko 9. člena in 1. točko prvega odstavka 57. člena ZVojI ter 14. členom, drugim odstavkom 120. člena, tretjim odstavkom 153. člena in 87. členom Ustave.

B.

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 317/2020 z dne 6. 1. 2021 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1430/2019 z dne 22. 9. 2020 zavrglo, ker pritožnica zoper izpodbijano odločitev ni izčrpala pravnih sredstev. Predlog za dopustitev revizije je namreč Vrhovno sodišče zavrglo kot nepopoln (2. točka izreka).

8.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

9.Izpodbijana določba Pravilnika ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe je temeljil na ustavni pritožbi, vloženi zoper odločitev Upravnega sodišča, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Pravilnika. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (3. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Pri odločanju je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

dr. Špelca Mežnar Sodnica