Jedro

Presoja, ali gre za nova dejstva v smislu 410. člena ZKP, je lahko prepuščena le sodišču, ki bo o tem odločalo. Služba za brezplačno pravno pomoč se ne more do tolikšne mere spuščati do bodoče sodne presoje, zato ni mogoče vnaprej trditi, da predlog za obnovo nima izgleda za uspeh oziroma, da vsebinski kriterij ni izpolnjen.

Iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. V obravnavani zadevi pa brez vpogleda v sodni spis ni mogoče trditi, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1523/2015 z dne 17. 12. 2015 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI K 14477/2015. V obrazložitvi odločbe navaja, da je prejela prošnjo tožnika za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka v citirani zadevi. Prošnja se je nanašala tudi na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor, kar pa je bilo obravnavano ločeno, v drugem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. 2. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), iz katerega izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Iz tožnikovega predloga za obnovo postopka izhaja, da je bil tožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja, storjenega na bencinskem servisu Petrol, kjer naj bi s tujimi registrskimi tablicami črpal gorivo, ki ga ni plačal. Razlogi za obnovo postopka so taksativno našteti v prvem odstavku 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), glede na nekonkretiziranost predloga pa tožena stranka ocenjuje, da želi tožnik vložiti predlog na podlagi 3. točke 410. člena ZKP, ki predvideva obnovo postopka v primeru navedbe novih dejstev in predložitve novih dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Tožnik navaja, da ni lastnik vozila, da nima vozniškega izpita, da ne vozi, da na fotografijah v sodnem spisu ni on, ampak druga oseba. Na podlagi navedenega tožena stranka zaključuje, da tožnik ne navaja dejstev, ki jih ne bi mogel navesti že tekom rednega sodnega postopka oziroma ne bi obstajala že ob izdaji sodbe o kaznovalnem nalogu.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je zagovornica že vložila predlog za obnovo postopka, da je zastopnica po vpogledu v spis ugotovila, da je fotografija v spisu dejansko fotografija neke druge osebe in da sodišče izključno na tej fotografiji gradi odgovornost za storitev kaznivega dejanja. Že s samo prisotnostjo tožnika se bo lahko sodišče prepričalo, da ne gre za isto osebo. Kaznovalnega naloga tožnik sam niti ni znal izpodbijati. Gre za postopek, v katerem tožnik ni imel temeljne pravice do obrambe. V odločbi tudi piše, da so navedbe tožnika kontradiktorne, ker naj bi zagovornica trdila, da je bil tožnik kaznovan brez dokaza, hkrati pa izpodbija verodostojnost fotografije, ki naj bi služila kot glavni dokaz. Fotografija storilca, ki je služila kot dokaz, ni fotografija tožnika in je bil torej tožnik spoznan za krivega brez dokaza, saj fotografija tretje osebe ni dokaz tožnikove krivde. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč, podrejeno pa, naj zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. Tožena stranka kot razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči navaja neizpolnjevanje vsebinskega pogoja, češ, da tožnik navaja, da ni lastnik vozila, da nima vozniškega izpita, da ne vozi in da na fotografijah v sodnem spisu ni on, ampak druga oseba in pri tem tožena stranka zaključuje, da ni navedel nobenih dejstev, ki jih ne bi mogel navesti že tekom rednega sodnega postopka oziroma ne bi obstajala že ob izdaji sodbe o kaznovalnem naroku. V tožbi pa tožnik zatrjuje, da je šlo za postopek, v katerem tožnik ni imel pravice do obrambe. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP je res mogoče vložiti zahtevo za obnovo postopka v primeru navedbe novih dejstev in predložitve novih dokazov, vendar pa sodišče meni, da bi bilo potrebno za ugotovitev, ali so trditve, da tožnik ni lastnik vozila, da nima vozniškega izpita, da ne vozi, da na fotografijah v sodnem spisu ni on, nova dejstva in ali jih tožnik ni imel možnost navesti tekom rednega postopka, vpogledati v sodni spis. Ne glede na to pa sodišče meni, da je lahko presoja, ali gre za nova dejstva v smislu 410. člena ZKP prepuščena le sodišču, ki bo o tem odločalo, in da se služba za brezplačno pravno pomoč ne more do tolikšne mere spuščati do bodoče sodne presoje, zato po mnenju sodišča ni mogoče vnaprej trditi, da predlog za obnovo nima izgleda za uspeh oziroma, da vsebinski kriterij ni izpolnjen.

8. V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP se sodišče zaveda tega, da je v resnici zelo težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to izključno stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi po mnenju sodišča bila, če npr. kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ne bi bilo mogoče vložiti, če bi bil zamujen prekluzivni rok, če bi bila terjatev zastarana in v drugih podobnih primerih. Le v takih in podobnih primerih bi bilo mogoče šteti, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar je ena od zakonskih opredelitev pojma očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi pa brez vpogleda v sodni spis ni mogoče trditi, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tak zaključek bi bil mogoč le, če bi npr. pristojno sodišče že odločilo o predlogu za obnovo in mu ne bi ugodilo še pred odločitvijo službe za brezplačno pravno pomoč, ki odloča o prošnji za brezplačno pravno pomoč o tem pravnem sredstvu.

9. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (24. člena ZBPP), se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

10. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožniku skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285, 00 EUR.